Delo, 17.09.2011

Turki_so_Iverko_e_kupiliRazpad Preventovega imperija Medtem ko seje direktor Rane skril pred javnostjo, turška menedzerja v spremstvu Dušana Mežnarja pregledujeta poslovanje - Tovarne ne bodo selili Slovenj Gradec - Avgusta sklenjen posel med Preventovim stečajnim upraviteljem Borisom Kastivnikom in za zdaj še neznano turško družbo o prodaji Lesne - Tovarne ivernih plošč, o čemer smo v Delu že obširno pisali, je zdaj dokončen. Turki - neuradno družba Miador iz Carigrada, večja proizvajalka stavbnega pohištva - so že plačali kupnino, okrog tri milijone evrov, včeraj pa so na KDD v Ljubljani tudi že opravili prenos lastništva večine delnic s Preventa Les na Miador. Dva predstavnika novega lastnika Iverke, ki sta se sestala s staro upravo in predstavniki sindikata, sta povedala, da Turki tovarne ne bodo selili, je rekel predsednik tovarniškega sindikata Boštjan Detečnik.

Preberite več:

Delo, 17.09.2011

_Ni_nismo_delali_v_ozadju_na_tajno__Page_1Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, za Delo Pri lastninjenju smo zelo jasno povedali, da želimo menedžerji stabilizirati lastništvo z desetodstotnim deležem in nič več, je povedal prvi mož Perutnine Ptuj - Brez dokapitalizacije bo rast počasnejša Ljubljana - Potem ko so na avgustovski skupščini delničarji Perutnine Ptuj (PP) zavrnili predlagano dokapitalizacijo z izdajo delnic, se bo temu morala prilagoditi tudi načrtovana strategija družbe. Perutnina bo še naprej rasla, a bistveno počasneje, pravi prvi mož družbe Roman Glaser, ki se ne boji posebne revizije preteklega poslovanja družbe. Zahtevo zanjo je na okrožno sodišče na Ptuju vložila državna Kapitalska družba (Kad), kije desetodstotna lastnica Perutnine.

Preberite več:

Večer, 15.09.2011

Ukrepi_v_pogojih_ibke_rastiPredlog novega zakona o javnih financah je še v dodelavi. Vlada usklajuje razvojne dokumente in ureja težave na področju prevzemov. Letošnja gospodarska rast1,5-odstotna, napoveduje Umar IVAN VIDIC Odločanje o predlogu novega zakona o javnih financah, s katerim naj bi vlada uzakonila "zlato pravilo" pri zadolženosti in določila meji javnega dolga (pri 45 odstotkih bruto domačega proizvoda, BDP) in državnih poroštev (pri 15 odstotkih BDP), je okrnjeni ministrski zbor preložil na naslednji teden. Medtem ko je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pojasnil, da gre za manjše redakcijske popravke, je predsednik vlade Borut Pahor nekaj pozneje povedal, da v zakonu še manjka, kaj se bo zgodilo, če pravil država (vlada) ne bo upoštevala, torej ustrezne sankcije.

Preberite več:

Večer, 15.09.2011

Lesna_TIP_Oti_ki_Vrh_neuradno_e_prodanaPo neuradnih virih naj bi bila prodaja Lesne Tovarne ivernih plošč Otiški Vrh turškemu kupcu sklenjena PETRA LES1AKTUŠEK Lesna TIP Otiški Vrh je po neuradnih virih dokončno prodana tujemu kupcu, proizvajalcu vratnih kril iz Turčije, potem ko naj bi bil odložni pogoj iz sklenjene pogodbe, po katerem se je moral v celoti razbremeniti predmet prodaje, izpolnjen. Po naših virih naj bi bil posel že sklenjen, prav tako pa naj bi bila tudi že plačana kupnina. Po neuradnih virih je kupnina za podjetje znašala okoli 2,7 milijona evrov, podrobnosti prodajne pogodbe in posledice prodaje pa za zdaj niso znane. Včeraj smo neuradne informacije o prodaji z večkratnimi klici želeli preveriti pri stečajnem upravitelju Preventa Global Borisu Kastivnik, ki pa se na klice ni odzival.

Preberite več:

FInance, 15.09.2011

Zaradi_te_kih_asov_eli_Pahor_ostati_na_oblastiPredsednik vlade prepričuje javnost, da njegova vlada pozna naravo krize in ve, kako jo je mogoče premagati. Razmere v evropskem in svetovnem gospodarstvu gredo s slabega na slabše. »Moja vlada ima občutek za naravo te krize, razume njene razsežnosti in ve, kako se izvleči iz nje,« je včeraj dejal premier Borut Pahor. Predsednik vlade je opozoril na veliko odgovornost poslank in poslancev, ki bodo v torek glasovali o predlogu petih novih ministrov in zaupnici vladi. V zapletenih razmerah potrebujemo vlado s polnimi pooblastili za ukrepanje, čepravne bo imela večine v parlamentu, je pojasnil Pahor in dodal, da se ne bojuje za oblast, ampak za nujne reforme. Poslanci imajo pravico odločiti, da je ta vlada za Slovenijo slabša od negotovosti, ki bo nastala po nezaupnici, je pristavil.

Preberite več:

FInance, 15.09.2011

Nova_pravila_pri_zamujenih_pla_ilih_in_obveznih_pobotihVladni predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih za minimalni znesek, ki mora biti vpisan v obvezni pobot, določa 250 evrov. Poleg tega jasno določa organe, pristojne za nadzor nad izvajanjem zakona. Medtem ko morajo dolžniki po zdajšnjem zakonu v pobot vpisati obveznosti, s katerim zamujajo, dan pred obveznim pobotom, predlog novele določa, da se v pobot vpišejo obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota. S tem naj bi se po navedbah predlagatelja uskladilo vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli pri knjiženju poslovnih dogodkov ter tako razbremenilo dolžnike in računovodske servise.

Preberite več:

Demokracija, 15.09.2011

Katastrofalen_padec_konkuren_nosti_Page_1Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Matic Štojs Slovenija je na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti izgubila kar 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami. Podatke je pretekli teden objavil Svetovni gospodarski forum (WEF). Uvodoma spomnimo, da je bila jeseni leta 2008 Slovenija ocenjena kot najboljša država med novimi članicami Evropske unije (EU). Takrat je WEF objavil podatke, da je Slovenija po lizbonskih merilih 15. najbolj konkurenčna država v EU, v primerjavi z letom 2006 pa je napredovala za eno mesto. Na repu lestvice sta bili med novinkami takrat Poljska in Bolgarija, med starimi članicami pa Grčija na 23. in Italija na 24. mestu od 27. Oktobra 2008 je WEF objavil tudi poročilo o napredku članic EU pri gospodarskih in socialnih reformah.

Preberite več:

Delo, 15.09.2011

Dva_zakona_pod_streho_o_javnih_financah_e_neVlada sprejela noveli zakonov o prevzemih in razvojnem načrtovanju Mitja Gaspari: Vlada pripravlja kratkoročne ukrepe za banke v lasti države (NLB, NKBM), ki ne financirajo gospodarstva - O javnih financah prihodnji teden Ljubljana - Vlada je včeraj sprejela predloga zakonov o razvojnem načrtovanju in o prevzemih, ni pa dokončala obravnave zakona o javnih financah, ki določa omejitev javnega dolga na 45 odstotkov BDP. Po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija se ministri niso mogli sporazumeti o »nekaterih minornih zadevah, kot je način, kako se izvaja proračun«, pogledi na fiskalno pravilo in fiskalni svet pa so poenoteni. Vlada bo ta zakon predvidoma sprejela prihodnji teden.

Preberite več:

Finance, 14.09.2011

Nikoli_ve_ne_bo_2011_Page_1Nikoli več ne bo 2007, radi rečejo direktorji in lastniki - veliki in mali. To je bilo dobro leto, ker je bilo za prve dovolj naročil, za druge pa dovolj dividend. Denarja je bilo veliko za vse. Ta neomejena dostopnost denarja in zaslepljenost z uspehom sta se na žalost končali s hudim porazom. Vse je bilo napihnjeno in tudi prevzemalo se je po napihnjenih cenah. Ob poku balona so se zgodili Merkur, Istrabenz in Pivovarna Laško, ljudje so postali živčni in v Sloveniji zaradi te navidezne prepotentnosti prevzemnikov številni še vedno trpijo. Prevzemali niso namreč samo Bine Kordež, Igor Bavčar in Boško Šrot. Kot izkušeni kapitalisti so se v prostem času začeli vesti skoraj vsi.

Preberite več:

Primorske novice, 13.09.2011

Za_sovra_nim_prevzemom_Peciva_ne_stoji_Bizjakova_Page_1Bivšo direktorico Peciva je sodišče oprostilo vseh obtožb - Je šlo za maščevanje računovodje? Nekdanjo direktorico Peciva Silvestro Bizjak je sodni senat novogoriškega okrožnega sodišča včeraj oprostil obtožb, da je s prodajo delnic oškodovala družbo. Očitek kaznivega dejanja je sad maščevanja in sovraštva nekdanjega glavnega računovodje, je prepričana Bizjakova. NOVA GORICAH "Trudila sem se, da bi poslovala zakonito in kot dober gospodar. To so vedeli zaposleni, poslovni partnerji in konkurenca. Firma je poslovala dobro," je včeraj pred sodnim senatom novogoriškega okrožnega sodišča v zaključni besedi dejala bivša direktorica pekovskega goriškega velikana Silvestra Bizjak.

Preberite več:

Več prispevkov