V zadnjih dveh letih in pol, odkar je iz NLB odšel z za nekatere nesramnim milijonom evrov nagrade za vodenje podjetja v obdobju 2004-2007, še manj zahaja med ljudi kot prej. Pravzaprav se zadnje čase bolj vozi. Kadar ne predava bodočim zasavskim podjetnikom, za kar je z zasavsko razvojno agencijo RCR sklenil dveletno pogodbo za en evro, denar služi kot voznik priklopnika; najraje je na poti v tujino. A za volanom so ga videli le redki. Nekateri vedo povedati, da menda vozi za izlaškega podjetnika Jureta Lukmarja, ki pa je za Delo govorice zanikal in dejal, da je Kramar menda registriral svoje podjetje. Za katero dejavnost, ni vedel. Spet drugi trdijo, da je priklopnik menda Kramarjev, tretji pa, da je za neznanega špediterja vozil v družbi enega zagorskih prevoznikov, ki ga menda ni mogel prehvaliti: Kramar, je dejal, je eden najboljših in najbolj zanesljivih mož. Takšni pa po navadi ne sedijo doma. Tudi zato,' ker zna kruh služiti z zavihanimi rokavi, zraven pa izpolnjuje svojo neizživeto življenjsko željo po potovanjih, zagorski rojaki v Marjanu Kramarju ne vidijo »klasičnega« slovenskega tajkuna. Bolj kakor milijonska nagrada je, pravijo, sporno njegovo vodenje NLB. Kramar je zanje bolj podoba zagrizenega varčevalca, ki seje odločil za vsako ceno ubraniti znesek, ki mu po pogodbi pripada. Enako vztrajno se drži tudi v nadzornem svetu izlaškega Etija. Mali delničarji se ga že leta trudijo »vreči«, a ima upravo vselej na svoji strani. Menedžerske izkušnje Kot o zanimivem predavatelju o njem govorijo mladi zasavski izobraženci, bodoči podjetniki. Kramar svoje menedžerske izkušnje z njimi deli za simboličnega pol evra na leto in na njihova predavanja vodi sam( »hude« goste iz gospodarstva. Bol kakor moralni oporečnež, ki je oč NLB pobasal milijon, je Kramar očeh Zasavcev menedžer, ki je povlekel preveč slabih potez in banke - tudi po krivdi (pre)liberalnih političnih botrov - pustil v slabi kondiciji. Še po dveh letih od »afere« z milijonsko nagrado si v Zasavju niso enotni, ali si »njihov« milijonar zasluži, da ga Slovenija zmerja s tajkunom. Ni dvoma, da je z vladajočo politično elito - krmilo NLB je prevzel v obdobju LDS-ovega Toneta Ropa - dobro sodeloval; a tudi ni logično, pravijo, da bi bila odgovornost le njegova. Čas bo pokazal, ali so imeli Zasavci prav glede Kramarjevega tajkunstva: ali je imel s tajkuni opraviti res le toliko, kolikor je vodil banko, ki je servisirala kredite tajkunov, ali je tudi sam bil eden od njih? Sendvič v družbi voznikov Še manj kakor tajkunska oznaka za Kramarja, pravijo, drži oznaka kazino kapitalist, novodobni plemič med menedžerji, kakor se je slikovito izrazil ekonomist Jože Mencinger. »Kajti malo jih je, ki bi živeli tako asketsko kakor Agi,« o Kramarju pravi njegov sošolec s trboveljske gimnazije in dodaja, kar je slišal: da šofer Kramar neznansko uživa v sendvičih v družbi svo jih novih šoferskih kolegov. Še kc je bil »v sedlu«, ni živel razkošno Svoje znance je vselej bolj kot m predsednika uprave prve državne banke spominjal na njenega pr(a^ vega varčevalca, ki polaga zrno m zrno - vse do pogače. Tudi milijonska nagrada za vodenje ob odhodu z NLB ne bi zbodla v oči, če si je Kramar - v slogu zrnc na zrno, kamen na kamen - ne bi spravljal na kupček štiri leta. Štirikrat po 250 tisočakov bruto se ne bi tako vtisnilo v slovenski spomin in sprožilo toliko odzivov kakor milijon naenkrat. Podobne zneske so v istem času kakor Kramar prejemali tudi drugi menedžerji, na primer Andrej Kocič, direktor državne Zavarovalnice Triglav, ki je prejel 175-000 evrov nagrade. Kramar proti finančnemu ministrstvu Ko se mu je država tisto, kar so mu za nagrado priznali nadzorniki, namenila z zakonom vzeti, se je Kramar uprl in se odločil pomeriti z njo. Ker ministrstvo za finance (MF) ni v roku odločilo o njegovi pritožbi za odmero dodatnega davka, ki bi mu vzel skoraj vso nagrado, - je na upravno sodišče vložil tožbo. ) Od milijona bi mu ostalo komaj ka-. kšnih 50.000 evrov. Na upravnem 1 sodišču smo o primeru Kramar pro-'. ti MF izvedeli, da je postopek proti I toženi stranki, državi, ki jo zastopa 1 ministrstvo za finance, toži pa Kramar, prekinjen do izdaje odločbe ustavnega sodišča. Nanj je upravno sodišče naslovilo zahtevo za oceno ustavnosti 12 . člena zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Odločitve še ni ... Nagrada ali kazen? Ob odhodu z NLB je Kramar javno zagotovil, da jo zapušča kapitalsko veliko močnejšo in stabilnejšo, kot je bila pred njegovim prihodom. Posojila za menedžerske odkupe je po njegovem mnenju niso ogrožala, saj so sestavljala le 1,7-odstotni delež vse aktive NLB. Še več: s posojili za menedžerske odkupe slovenskih podjetij »tako in tako ni nič narobe«, je takrat presodil Kramar. Z dveletne perspektive je pogled na to, ali je bilo poslovanje NLB res tako uspešno, s posojili pa vse v najlepšem redu, bolj jasen. NLB je leto 2010 sklenila z izgubo v višini 183,4 milijona evrov in s kopico slabih posojil. Zato je dvom o uspešnem Kramarjevem vodenju, ki ga je na nacionalni televiziji pred kratkim izrekel ekonomist Sašo Polanec, na mestu. Po njegovem mnenju je sedanje katastrofalno stanje NLB »zasluga« njenega vodstva pred Božom Jašovičem, torej Marjana Kramarja, ki »bi moral biti za to kaznovan, ne pa da je prejel še nagrado«. Kakorkoli: Marjan Kramar je od NLB vzel milijon za - neuspešno vodenje. »Če en evro iz banke potegneš, jih deset ne mnrpš več plasirati,« je nekoč izjavil prvi nadzornik NLB Anton Žunič, tisti, ki je s Kramarjem podpisal pogodbo o nagrajevanju. Kramar, nekdanji tesni sodelavec Janeza Drnovška in vodja njegovega vladnega kabineta, je iz NLB potegnil milijonkrat po en evro, zato bi bilo vsaj čudno, če bi pri 52 nehal vleči ter ne našel zasilnega izhoda. Na začetku kariere je namreč izjavil, da zanj ni večjega presenečenja, kakor če ugotovi, da ne obstaja vsaj zasilen izhod. Tega je Marjanu Kramarju doslej še vselej uspelo najti. Polona Malovrh 50.000 evrov bi ostalo Marjanu Kramarju od milijona evrov, če bi izgubil tožbo proti finančnemu ministrstvu

Medij: Delo
Avtorji: Malovrh Polona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 08. 2011 
Stran: 9