V obrazložitvi ministrstva za finance je zapisano, da naj bi javni dolg letos dosegel nekaj nad 43 odstotkov BDP, stanje vseh državnih poroštev in jamstev pa je bilo konec lanskega leta 21,5 odstotka BDP. Od tega so časovno omejena poroštva in jamstva za omejevanje posledic finančne krize zajemala 6,9 odstotka BDP, preostala poroštva pa 14,6 odstotka BDP. Zadnja seja, če ne bo zaupnice Vlada je na jubilejni, 150. seji (Pahor je dejal, da "če ne bo zaupnice 20. septembra, je to naše zadnje srečanje") usklajevala razvojne dokumente. V državni zbor pošilja predlog zakona o razvojnem načrtovanju, s katerim želi povezati posamezne razvojne politike (razvojne dokumente), in kot je posebej opozoril razvojni minister Gaspari, odpraviti zdajšnji nered na tem področju. Mitja Gaspari je povedal, da je položaj na področju načrtovanja sila neurejen in je takšen že od osamosvojitve naprej. Sprejemali so se številni, različni in med seboj neusklajeni razvojni dokumenti, ki pa so se vsi po vrsti imenovali "strateški", pa čeprav so si med seboj tudi nasprotovali. Predvsem pa so in so bili v veliki meri neskladni s strategijo razvoja Slovenije, je pribil Gaspari in svojo trditev ilustriral s podatkom, da imamo na področju "pametne rasti" 37 veljavnih dokumentov, še šest pa jih je v pripravi. "Planiranje na ravni države je mogoče le od zgoraj navzdol, če bi pristajali na načrtovanje od spodaj navzgor, bi se vrnili v obdobje samoupravnega socializma." Potrebujemo dejavne banke Novela zakona o prevzemih med drugim določa, da prevzemne ponudbe ne bi bilo treba objaviti bankam, ki bi prevzemni prag dosegle po zasegu zastavljenih delnic, in upnikom po konverziji terjatev v lastniški delež. "Sprememba je dobra, ker bo, ob tem da spoštujemo osnovna pravila prevzemnega poslovanja, omogočila finančno in siceršnje prestrukturiranje slovenskih podjetij skupaj s finančnimi posredniki, ki v Sloveniji zdaj teče zelo težko in slabo, predvsem na račun slabega ali pomanjkljivega delovanja bank," je dejal razvojni minister Mitja Gaspari in pojasnil, da je ta novela in novela zakona o insolventnosti, ki bi upnikom, ki bi konvertirali terjatve, omogočil takojšnji prevzem upravljavskih in prevzemnih funkcij, del širšega sklopa kratkoročnih ukrepov vlade, ki se nanašajo še na upravljanje bank v delni ali pretežni državni lasti. Gaspari je vnovič ponovil, da ne potrebujemo slabih bank, potrebujemo pa dejavne banke, ki bodo poskrbele za posojila gospodarstvu. I Ne borim se za oblast, borim se za reforme "Odločitev o usodi slovenske vlade je v rokah poslancev državnega zbora, ki bodo glasovali o zaupnici po svoji vesti, tako kot sem sam skupaj z ministri delal in delam po svoji vesti," je dejal predsednik vlade Borut Pahor, "dobro vem, da vlada že dlje časa podpore v državnem zboru nima." Premier je ponovil, da si ne bo posebej prizadeval za glasove poslancev državnega zbora, ki bodo glasovali o zaupnici. V nastopu pred državnim zborom pa bo nalil čistega vina in pojasnil, kaj lahko do konca mandata naredi tudi politično "invalidna" vlada. "Stvari gredo iz slabega v slabše," je povedal premier, a zatrdil, da je njegov kabinet "zahtevam, ki jih prinaša čas dramatičnih sprememb, tudi v območju evra in uniji, kos". Pahor je prepričan, da mora Slovenija ostati v monetarni uniji, "nič drugega za Slovenijo ni bolj usodno". Reševanje Grčije je pojasnil z dogodki natanko (na današnji dan) pred tremi leti ob stečaju investicijske banke Lehman Brothers in posledice za ameriški in svetovni finančni sistem. Zato podpira vse ukrepe, ki ob razumnih tveganjih rešujejo Grčijo pred bankrotom. Njen finančni zlom bi lahko povzročil "domino efekt". Predsednik vlade je dodal, da bo glavna naloga vlade, če dobi zaupnico v državnem zboru, da stori vse, da bo Slovenija ostala članica evro skupine.

Medij: Večer
Avtorji: Vidic Ivan
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 15. 09. 2011 
Stran: 4