»To je sramota. To je posledica gospodarjenja vodilnih, ki so za svoje delo gotovo prejeli veliko večje nagrade za uspešnost,« je še dejal, recimo mu Viktor. Danes mu je žal, da je novembra 2007 dolge ure stal v vrsti s svojim naročilom za nakup delnic Nove KBM, ki je po državnem načrtu umika iz lastništva največjih slovenskih podjetij, ki ga je marca 2006 pod taktirko takratnega ministra za razvoj Jožeta P. Damjana sprejel odbor za finance, začela postopek privatizacije z javno ponudbo delnic. To je bila prava akcija, zdaj vemo, da v zadnjih zdihljajih »zlatih« časov, v katerih so mali vlagatelji in dobro poučeni vlagatelji napovedali namero za nakup štirih vrednosti Nove KBM. Glede na povpraševanje in vplačane delnice so potem decembra objavili končno ceno, ki je za male delničarje znašala 27 evrov za delnico. Viktor je torej za nakup 24 delnic Nove KBM plačal 648 evrov, povrh pa je moral odšteti še dobrih 12 evrov za odprtje trgovalnega računa in vzeti v zakup še izdatek, ki ga ima z njegovim vodenjem. Banka, ki je s privatizacijo svoje premoženje razdelila s treh na dobrih 23 tisoč delnic, je naslednje leto izplačala obljubljeno dividendo in Viktor je takrat prejel dobrih 4,5 evra. Morda zato, ker se je za nakup odločil iz prepričanja, da gre za dobro in varno dolgoročno naložbo v banko, ki so jo nekateri predstavljali kot steber Štajerske, pa je prezrl ozadje dogajanja na Ljubljanski borzi. Trgovanje z delnicami Nove KBM se je začelo decembra 2007, cena delnice pa je s 36,66 evra zrasla na kar 44,49 evra zadnji dan v letu 2007. Dobro obveščeni vlagatelji in morda tudi nekaj srečnežev jih je takrat prodalo. Viktor ni imel te sreče, pa tudi gospa ne, ki je z banko razdrla pogodbo o vezavi prihrankov, ki jih je vložila v nakup delnic. Borzna vnema seje pomirila, nastopila je kriza. To je bil tudi razlog, da je Nova KBM konec septembra trgu ponudila nove delnice. Čeprav je z dokapitalizacijo krepila kapitalsko ustreznost in utrjevala njeno stabilnost na trgu, je s tem še stanjšala Viktorjevo naložbo, saj je ni krepil z novimi nakupi. Ostal pa mu je lahko tudi trpek priokus, ko so lahko novi vlagatelji delnico kupili za 19,5 evra. In razlaga za »popust«: splošna kriza v bančnem sektorju in trenutni negativni trendi na kapitalskih trgih. Povečana družina delničarjev si je septembra 2009 razdelila dividende - 0,20 evra bruto na delnico. Viktor je dobil dobre štiri evre, leto pozneje dividend ni bilo. Letos je lahko delničar v naši zgodbi spremljal novo zgodbo o dokapitalizaciji banke. Čeprav je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS sprva temu nasprotovala, jo je potem podprla, seveda z naročilom, da delnice kupijo tudi tri slovenska podjetja, da se tako zmanjša razpršenost bančnega premoženja med tuje vlagatelje. In zakaj si je premislila? Z razlago, da je s tem zavarovala državno naložbo v banki, ker banka zagotavlja izplačilo dividend v višini 35 odstotkov dobička in posluje uspešno, ker je tržna vrednost delnice okoli deset evrov nerealna in posledica trenutnih razmer v gospodarstvu in na kapitalskem trgu ter zgrešenih odločitev vodstva banke v preteklosti. Kaj pa Viktor? Uspešna dokapitalizacija banke je pomenila nov »neuspeh« za njegovo naložbo. Število delnic se je s slednjo dokapitalizacijo povečalo od 26 na dobrih 39 tisoč, dobiček za leto 2009 pa so si delili vsi lastniki, tako stari kot novi. Pravijo, da bi v drugem primeru kršili pravila. Viktor, ki je za svojih 24 delnic po prvem predlogu delitve dobička pričakoval 3,12 evra bruto dividende ali 0,13 evra za vsako, je po odločitvi na skupščini pristal pri manj kot dveh evrih bruto, na račun pa prejel znesek, ki mu zadostuje za kavo s smetano v običajnem lokalu. Povrh vodstvo banke že napoveduje novo dokapitalizacijo, kateri pa so na zadnji skupščini začasno priprli vrata. Majda Horvat

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Horvat Majda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 09. 2011 
Stran: 5