Čeh sicer v tej zadevi uradno (še) ne daje izjav. Neuradno pa naj za posel ne bi bil več zainteresiran tudi zaradi bistveno spremenjenih okoliščin. Čeh se je z Delom za nakup Večera sicer dogovoril junija 2010, kasneje je sklenil pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom. Ta je vmes domala do uničenja spravil Delo Revije. To spada med pomembne elemente "spremenjenih okoliščin", v vsem tem času pa je prodaji Večera ostro nasprotoval tudi novinarski kolektiv. Delo kupilo Večer brez soglasja Urad za varstvo konkurence (UVK) je Delu sicer dovolil prodajo Večera 3Lanu, a se je posel nato ustavil na ministrstvu za kulturo, ki mora po zakonu o medijih avtorizirati vsako povečanje lastniškega deleža nad 20 odstotkov. Ministrstvo je o zadevi molčalo. Kljub sprva drugačnim napovedim Čeh in Raščan nista sprožila upravnega spora zaradi neizdaje soglasja, nekateri Večerovi mali delničarji oziroma novinarji pa so konec aprila vložili pobudo za izrek ničnosti sklepa UVK, s katerim je državni organ dovolil prodajo Večera 3Lanu. Zapleti z Večerovim lastništvom sicer segajo še dalje nazaj. Med drugim Delo za prevzem Večera (takrat je šlo za potrebe lastninjenja Pivovarne Laško) ni nikoli dobilo soglasja ministrstva za kulturo, a je delnice kljub temu plačalo in preneslo nase. Zaradi tega je državno pravobranilstvo zoper Delo in Fimes (podjetje, od katerega je Delo formalno kupilo dodatnih 60 odstotkov Večera, potem ko je že imelo 20 odstotkov) vložilo tožbo za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in za vzpostavitev prejšnjega stanja. Čeh in uprava Dela naj bi se že pogovarjala o vrnitvi varščine, a pri ljubljanskem časniku neizdaje soglasja še ne razumejo kot zavrnitev oziroma konec tega dela zgodbe. Če se Čeh in Delo o vrnitvi slabega milijona ne bi mogla sporazumno dogovoriti, bi se murskosoboški podjetnik v morebitnem sporu lahko skliceval tudi na dejstvo, da Delo v razpisu o prodaji Večera interesentov ni zadostno obvestilo, da že glede njegovega prevzema Večera postopki še niso povsem končani. KPK zanima izvor denarja? Z nakupom Večera pa se ukvarja tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Goran Klemen; čič. "Primer iz vašega vprašanja je v zaključni fazi obravnave, pri čemer nekateri postopki preverjanja dejanskega stanja še potekajo. Končne ugotovitve bodo predvidoma sprejete v mesecu ali najpozneje dveh." Tako so na komisiji odgovorili na naše poizvedovanje, kako daleč je njihova preiskava v zadevi Delove prodaje Večera 3Lanu. K preiskavi Delove prodaje Večera 3Lanu je komisijo za preprečevanje korupcije sicer pozvalo ministrstvo za kulturo, ko ga je še vodila Majda Sirca. Komisija je že pozimi del pridobljenih podatkov odstopila davčni upravi z "zaprosilom, dazadevo obravnava v okviru svojih pristojnosti in komisijo obvesti o svojem postopku". Več na komisiji niso povedali, a je jasno, da lahko davčna uprava preveri poslovanje fizičnih in pravnih oseb, finančne tokove in odvajanje davkov pri posameznih poslovnih operacijah. Že sodeč po besedilu novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko sklepamo, da je komisijo zanimal izvor denarja, ki ga je nameraval Denis Čeh nameniti za nakup Večera, kakšna je vloga Mateja Raščana, ki je s Čehom sklenil pogodbo o soupravljanju Večera po morebitnem uspešnem prevzemu, skoraj gotovo pa je komisija pretresla tudi osebne povezave med zaposlenimi v UVK in Raščanom, kar smo razkrivali v Večeru. Na tej točki je lahko komisija -te je sklepala, da čeh in Raščan prikrivata svoje premoženje ali dohodke, da bi se izognila nadzoru - zahtevala od organov pregona in celo od urada za preprečevanje pranja denarja, naj v okviru svojih pristojnosti ugotovijo dejansko stanje, ugotovitve pa posredujejo komisiji. Omrežje ozadja nakupa Večera Davkarji so torej preverjali izvor premoženja Denisa Čeha, lastnika in direktorja 3Lana, ki bi za Večer, če bi bil posel izpeljan, moral odšteti 9,3 milijona evrov, aro pa je že tudi plačal. Čeh ni namreč nikoli pojasnil, kako je prišel do denarja, saj s takšnimi zneski s profitom iz svojega računalniškega posla kajpak ne razpolaga. Leta 2009 je imel dobrih 44 tisoč evrov profita, lani pa po podatkih poslovnega registra le še dobrih 29 tisoč. Čeh je sicer ves čas pojasnjeval, da je banka, ki naj bi ga v poslu spremljala s posojilom, iz tujine. Kot porok Čehu, da je operacija finančno vzdržna, je sicer nastopilo podjetje Interra iz Ljubljane. V Večeru smo večkrat razkrili tudi poprejšnje povezave, skupno poslovno preteklost med nekdanjim varuhom konkurence Janijem Soršakom, visoko uradnico v UVK Heleno Belino Djalil in Matejem Raščanom. Soršak je večkrat zanikal, da bi imel vpliv na končne odločitve v zadevi Delo - Večer, saj se je iz postopka zaradi prijateljskih in poslovnih vezi z Raščanom izločil, pred končno odločitvijo, s katero je UVK dovolil prodajo Večera 3Lanu, pa je od tam tudi odšel. Zaključki protikorupcijske komisije v primeru Večera bodo nedvomno bolj jasni, kot so bili v dozdajšnjih načelnih mnenjih. Novi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč daje komisiji več pristojnosti, kot jih je imela po starem zakonu. Pomembna novost je tudi ta, da lahko komisija v izdanem načelnem mnenju ali ugotovitvah po novem operira z osebnimi podatki ter imeni institucij in firm, kar bi lahko bilo v primeru Večera, kjer ozadja zadnjega poskusa prevzema niso bila nikoli docela pojasnjena, zelo zanimivo. /~~ *"*~ I tisoč evrov var-( J L_ ščlne naj M Delo v — 1 "^ ] moralo vmltl J / Denisu Čehu aW p^BjH^CT M 'tf&HREa^a^a^H&SF -v J§ s* aH Denis Čeh (Igor Napast)

Medij: Večer
Avtorji: Stepišnik Matija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 19. 08. 2011 
Stran: 4