»Stanje Nadškofije Maribor in gospodarskih družb, ki so povezane z njo, je težko, vendar si z velikimi napori še vedno prizadevamo, da bi ga izboljšali,« so sporočili z nadškofijske gospodarske uprave, ki jo vodi ravnatelj Lojze Cvikl. Kot je znano, so po odhodu glavnega stratega cerkvenega gospodarskega sistema Mirka Krašovca novembra lani v Maribor (v imenu Vatikana) prišli svetovalci dveh velikih mednarodnih finančnih organizacij, nizozemske skupine TMF in banke Rothschild. »Sanacijski načrt, ki so ga izdelali tuji svetovalci, je bil pripravljen pravočasno, vendar pa ni dobil podpore ene ali dveh bank. Zaradi tega so se zunanji svetovalci odmaknili, dokler ne bo volje vseh, kajti dokler so v ozadju neracionalne poteze, ne more uspeti noben, še tako dober sanacijski program,« so odgovorili z gospodarske uprave. Kljub temu po njihovih pojasnilih še vedno potekajo pogovori med bankami in finančno skupino iz tujine, ki »izkazuje interes po vstopu v lastništvo z nadškofijo povezanih družb in njihovi sanaciji«. Betnava vrnila denar Na seznamu finančnih zablod mariborske nadškofije se je znašel tudi projekt prenove baročnega dvorca Betnava. Istoimensko podjetje je od ministrstva za gospodarstvo z razpisom prejelo evropski denar za obnovo dvorca, a je moralo kasneje zaradi ugotovljenih nepravilnosti vrniti znesek z obrestmi vred. Konec julija je tako družba Betnava (zdaj je v lasti petih duhovnikov nadškofije) ministrstvu izplačala še zadnji del dolga; skupno so vrnili dobra dva milijona evrov in s tem poravnali vse obveznosti. Kot so takrat sporočili iz podjetja Betnava, d. o. o., so dolg poravnali po zaslugi mariborske nadškofije, ki jim je zagotovila dolgoročno posojilo. Iz katerega vira so dobili ta denar, na gospodarski upravi nadškofije ne želijo razkriti. »Posojilo, ki smo ga dobili za dvorec Betnava, je zaupne narave, zato zaradi poslovne etike ne moremo razkrivati podrobnosti. Smo pa veseli, da se je našel nekdo, ki nam je bil pripravljen priskočiti na pomoč v tej težki situaciji,« so odgovorili. Pri tem so še pojasnili, da za dvorec iščejo najboljšega najemnika ali celo kupca. »Prav tako si prizadevamo, da bi se čim prej saniralo stanje na gradbišču ob dvorcu, čeprav bodo posledice finančne krize tudi v gradbeništvu opazne najbrž še kar precej časa.« Zvonova in Gospodarstvo Rast na poti v stečaj To poletje se na sodiščih razpletajo postopki prisilnih poravnav »cerkvenih« holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter Gospodarstva Rast, podjetja v lasti mariborske nadškofije ter celjske in murskosoboške škofije. Vsa tri podjetja so si v seštevku nabrala za nepredstavljivo slabo milijardo evrov dolga in redkokdo še verjame, da ne bodo končala v stečaju. Največ dolgov si je nakopal holding Zvon Ena: v postopku prisilne poravnave so upniki prijavili 708 milijonov evrov terjatev, priznanih pa je bilo za dobrih 621 milijonov. Prav te dni bo menda dokončno znano, ali bo izpeljana prisilna poravnava ali bo razglašen stečaj. Zanj »navija« tuduiajvečji upnik, Nova ljubljanska banka (NLB), ki je prepričana, da prisilna poravnava ni izvedljiva. NLB namreč nima namena skleniti nikakršnega dogovora o reprogramu ali o spremembah pogojev terjatev, kar predvideva program finančnega prestrukturiranja, tega očitno ne nameravajo niti druge banke upnice, zato ta po njenem mnenju ni uresničljiv. Zadnji zaplet pa je povzročila ugotovitev prisilne upraviteljice Mojce 64.418 delničarjev imata Zvona Ena in Dva ter AA) milijonov 00J evrov priznanega doiga Breznik, da ponudba za konverzijo terjatev upnikov v lastniške deleže ni bila uspešna. Takšnemu sklepu nasprotujejo v vodstvu Zvona Ena in predstavniki malih delničarjev, o zadevi pa bo zdaj odločalo sodišče. Mali delničarji praznih rok Podoben scenarij se odvija v holdingu Zvon Dva. Do konca meseca teče rok, v katerem lahko upniki sprejmejo konverzijo svojih terjatev v lastniške deleže. V postopku prisilne poravnave družbe je bilo skupno prijavljenih za 304,48 milijona evrov terjatev, od tega je priznanih za 262,2 milijona evrov. Tudi prisilni poravnavi Zvona Dva nasprotuje NLB, ki meni, da je stopnja uspešnosti finančnega prestrukturiranja nižja od 50 odstotkov, zato predlaga uvedbo stečaja. Zvon Ena ima sicer skupaj 29.553 delničarjev, Zvon Dva 34.865, vsi pa bodo ob stečaju holdingov ostali brez premoženja. O možnosti uspeha finančnega prestrukturiranja Gospodarstva Rast pa dvomi kar njegova prisilna upraviteljica Alenka Gril. Prepričana je, da predlagani načrt finančne reorganizacije ni uresničljiv, saj so dejanske obveznosti bistveno višje, kot jih prikazuje dolžnik, zato bo vložila ugovor proti vodenju prisilne poravnave. Upniki so sicer prijavili za 132,9 milijona evrov terjatev do Gospodarstva Rast. T-2 se bo izvil iz cerkvenih rok Bolj pozitivno, vsaj za samo podjetje, pa poteka finančno prestrukturiranje mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Upniki so namreč potrdili prisilno poravnavo, v kateri so pretvorili svoje terjatve v lastniške deleže. S tem je lastništvo T-2 iz Zvon Ena holdinga prešlo v roke upnikov, med katerimi bo večinski lastniški delež prevzel Gratel, ki je za T-2 gradil optično omrežje. Lastnik Gratela Jurij Krč bo tako skupaj s svojim drugim podjetjem, Lokainvestom, ki je prav tako kot upnik vstopilo v T-2, tako rekoč v celoti prevzel T-2. Za odgovore na vprašanja, kakšne načrte ima z mariborskim telekomunikacijskim podjetjem, Krč prejšnji teden ni bil dosegljiv, saj je bil na dopustu. V upravi T-2, ki jo vodi Uroš Rožič, pa so prepričani, da jim uspešno prestrukturiranje omogoča nadaljnji razvoj na trgu. Podjetje je tudi v času prisilne poravnave doseglo rast prihodkov in števila naročnikov, ki jih je zdaj približno 125.000. Urban červek Miha Rubin Usoda Betnave še ni jasna - Pet duhovnikov mariborske nadškofije je ministrstvu za gospodarstvo vrnilo evropski denar za obnovo Betnave. Nadškofija za grad zdaj išče najemnika ali celo kupca, foto tadej regent

Medij: Delo
Avtorji: Červek Urban
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 16. 08. 2011 
Stran: 3