»Uprava in nadzorni svet tako ali drugače v zvezi s tem nimata odločilnih pristojnosti, to je stvar lastnikov. Seveda pa bomo v kratkem pridobili pravna mnenja o ponudbi, da si bomo o njej lahko ustvarili mnenje,« je pojasnil Malenkovič. Zato pa so laški nadzorniki napredek pri dezinvestiranju, konkretneje pogodbo o prodaji ajdovskega Fructala srbskemu Nectarju, ocenili kot ugodno, tudi v zvezi z doseženo ceno in pogoji. Po njegovih predvidevanjih bi lahko bila prodaja končana do konca oktobra. Polletni poslovni rezultati boljši kot lanski »Postopek je bil pregleden, strokovnjaki pa nam zagotavljajo, da je dosežena tudi dobra cena. Ta je 10,6-kratnik EBITDA na 31. 12. 2010, kar je za Pivovarno Laško precej bolj ugodno, kot bi bil izračun na današnji dan,« je dejal. V zvezi z odprodajo drugih kapitalskih naložb se je nadzorni svet seznanil z dosedanjim potekom aktivnosti konzorcija za prodajo deleža v Mercatorju, v zvezi z drugimi prodajami pa »so napori za prodajo Večera in Dela, vendar ni novih elementov«. Polletni rezultati Pivovarne Laško so od lanskih boljši za dobrih pet odstotkov. Nadzorni svet razume, da prizadevanje za povečano prisotnost na jugovzhodnih trgih ne more obroditi sadov čez noč, zlasti v Kosovski družbi Birapea, kjer bo potrebna »močna dokapitalizacija«. Uprava družbe mora nadzornemu svetu zato podrobno poročati o problematiki poslovanja. Sicer pa je nadzorni svet spet v popolni, šestčlanski sestavi. Kot drugi predstavnik zaposlenih se mu je pridružila Dragica Cepin. Od včeraj je na predsednika in štiri člane razširjena tudi laška uprava. Na predlog Dušana Zorka so nadzorniki ob Zorku, Mirjam Hočevar in Gorazdu Lukmanu vanjo imenovali še Marjeto Zevnik, doslej vodjo kadrovsko splošnega sektorja Pivovarne Union (je tudi prva nadzornica Dela in članica nadzornega sveta Večera), in Mateja Oseta, dosedanjega tehničnega direktorja Pivovarne Laško. Ni razlogov za sprejetje Lahove ponudbe Medtem ko se banke lastnice Pivovarne Laško, z izjemo NLB, do sprejema ponudbe KS Naložb še nočejo opredeljevati, so poznavalci poslovnega sveta prepričani, da za njeno sprejetje v tem hipu še ni pravega razloga. Cena je namreč prenizka, zanima jih tydi, kakšna je pravzaprav ponujena cena v evrih. V tem hipu namreč še vedno ni znano, kakšna bo tržna vrednost obveznic KS Naložb. Z njimi do 31. julija namreč še ni bil sklenjen noben posel, na kar v prevzemnem prospektu opozarja tudi prevzemnik. »Ponudba z nadomestnimi vrednostnimi papirji je resda lahko eden od načinov poskusa prevzema podjetja, vendar gre v tem primeru za zelo slabo likvidne vrednostne papirje. Tržna vrednost takšnih vrednostnih papirjev pa ponavadi dosega največ 60 odstotkov nominalne vrednosti, kar pomeni, da je takšna ponudba za delničarje precej slaba. Dodatno vprašanje je, kako bodo obveznice generirale denarni tok za obresti in glavnice, torej vsega zaslužka, ki ga obljublja prevzemnik,« je včeraj opozoril nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Po Lahovnikovem mnenju bi morale KS Naložbe, če bi v resnici želele prevzeti pomemben lastniški delež, vsaj del cene ponuditi v denarju, vlagatelje pa zanima tudi, s čim KS Naložbe jamčijo za prevzem ter ali ima prevzemnik zagotovila bank za refinanciranje bančnih dolgov. Brane Piano, Vanja Tekavec »Pivovarni Laško konec septembra zapade v poplačilo večji del dolgov, zato bodo po našem prepričanju stekli tudi pogovori med bodočim prevzemnikom in bankami upnicami, pri katerih seje Laško v preteklosti zadolževalo,« je včeraj poudaril predsednik društva malih delničarjev Rajko Stankovič. Največje posamezne naložbe KS Naložb družba delež * Delod 100% Revija Vino 15,62 % MikroAda 9,36% veterinarska postaja Postojna 8,77 % Zasavski računski center Trbovlje 5,07 _ Komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik 4,34 % ATC Kanin 1,74% Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik 1,64 % DELO Lahov portfelj - S 44,9 odstotka delnic je največji lastnik družbe KS Naložbe Igor Lah, ki holding obvladuje prek ciprske družbe Kalantie Limited. Lah ima še več družb na Cipru, denimo Ampelus holding. Ta ima v lasti 99,71 -odstotni delež Steklarne Hrastnik, 0,45-odstotni delež Uniorja ter manjše deleže v Elektru Celje (1,91 odstotka), Elektru Maribor (3,27 odstotka) in Elektru Gorenjska (0,75 odstotka). V štirih elektrodistributerjih ima manjše deleže tudi Lahova družba G. I. Dakota Investments, in sicer v Elektru Celje (1,84 odstotka), Elektru Ljubljana (1,65 odstotka), Elektru Primorska (1,27 odstotka) in Elektru Gorenjska (0,58 odstotka). Poleg tega ima po 12-odstotni delež v družbah Fotona in Elektrooptika. N. G.

Medij: Delo
Avtorji: Piano Brane,Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 05. 08. 2011 
Stran: 3