V Beli hiši so se po začetnem molku odzvali, češ da so se ocenjevalci finančnega tveganja zmotili za dva bilijona dolarjev, a v vplivni bonitetni hiši Standard & Poor's ne popuščajo. V Evropi so oči uprte v finančne težave Španije in Italije. Slovenija pa še ni videla niti dna prve krize, opozarjajo ekonomisti. Kar pa očitno prav nič ne ovira menedžerjev. Slovenski direktor v povprečju zasluži 150 tisoč evrov na leto. Več kot na primer češki ali slovaški, je pokazalo poročilo, ki so ga pripravili v Slovensko-nemški gospodarski zbornici. Stečaji in odpuščanja pa se nadaljujejo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je med brezposelnimi največ tistih s stečajnih pogorišč in starejših pa tako imenovanih dolgotrajno brezposelnih. Daljša se povprečna doba brezposelnosti, zdaj je že pri slabih dveh letih. Spet se krepi delež brezposelnih žensk. V Ameriki, ki je tačas pri g-odstotni brezposelnosti (v evroobmočju je brezposelnost slabih 10 odstotkov), njena gospodarska rast pa je bila v drugem letošnjem četrtletju komaj nekaj čez odstotek, medtem kljub finančnim pretresom velika podjetja, kot so Apple, Microsoft, Goodyear ..., delajo z velikimi dobički. Zlasti zato, ker so v recesiji rezala stroške in odpuščala, ta svojevrstni paradoks razlagajo ekonomisti. Klobasov manever Po (začasnem?) kompromisu zaradi avstrijske karavanške dodatne omejitve prometa težkih tovornih vozil, ki je sredi velike selitve turistov povzročila velike tovornjakarske kolone, si je predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa pred karavanškim predorom, ki mu je grozila tovornjakarska blokada, privoščil avstrijsko - klobaso. Na vrsti sta, je rekel, slovenski prometni minister in avstrijska ministrica, da dogovorjeno zapečatita, ali pa bo ta vikend na Karavankah spet vroče. Ministru Patricku Vlačiču je dopust skvarilo še stanje v Luki Koper, ki jo je zablokirala stavka nezadovoljnih žerjavistov. Zaradi Karavank in koprskega pristanišča so ga v SDS pozvali k odstopu. Oglasil se je predsednik republike Danilo Tiirk in se zavzel za najemne luške delavce pri podizvajalcih, da ne bi bili v neenakopravnem plačnem položaju. No, po živčnem tednu so stavko v Kopra v noči na soboto le zaključili. Izpad prihodka je ocenjen na dober milijon evrov, ker žerjavi niso delali, so nastajale zamude v tovornem prometu na železnici, jezili so se ladjarji, že so padale stave, v katero pristanišče bodo pobegnili, če bo koprsko stalo. Potem pa so pogajanja stavkajočih in luške uprave le dala rezultate. Člani stavkovnega odbora ne bodo ostali brez službe, sklenjen je kompromis: trije žerjavisti na dva žerjava do konca poletja. Podpisan je enoletni socialni mir. Revije na dražbi Tajkunov, kot so pogoltni slovenski, zgodovina kapitalizma ne pozna, je za Večerovo sobotno prilogo rekel zgodovinar dr. Peter Vodopivec, ko smo gledali, kako požrešnost v kratkem času uniči to, kar je delovalo desetletja, na primer od zasebnih apetitov Mateja Raščana, veščega uporabnika slovenske zakonodaje, ki, kakor kaže, dovoljuje tudi najbolj nepredstavljive finančne akrobacije, izčrpane Delo Revije. Zato gre cel kup tako imenovanih ženskih revij na negotovo dražbo. Z obveznicami bi Pivovarno Laško pa bi imel eden najbogatejših Slovencev Igor Lah. Njegova finančna družba KS Naložbe je objavila prevzemno ponudbo za vse pivovarske delnice. Lah bi jih kupil ne z gotovino, temveč z obveznicami, katerih nominalna vrednost je - en evro. Iz NLB, ki je s 23,5-odstotnim deležem največji lastnik Pivovarne Laško, so še isti dan sporočili, da prevzemne ponudbe ne bodo sprejeli, za male delničarje je ponujeno neresno, laška delnica je takoj padla, analitiki pa so hitro ocenili, da bi Lah do pivovarne rad tako rekoč zastonj. Zgodba naj bi epilog dobila septembra. Odpustki slabim Potem ko je bil velik halo zaradi napol skrivnostnih seznamov tako imenovanih slabih delodajalcev, jim država spet daje odpustke. Finančno ministrstvo je ponovno prižgalo zeleno luč za odlog plačevanja delavskih socialnih prispevkov. Kar se običajno konča tako, da niso nikdar plačani, so pa delavci pomembno prikrajšani pri delovni dobi in pri pogojih za upokojitev. Odlog/odpis plačevanja prispevkov, kakor ga zagovarja ministrstvo za finance, je po prepričanju pravnika dr. Rajka Pirnata nič manj kot nezakonit. Pa se bo kaj zgodilo? Če država to dovoli, pravi Pimat, posega v pravice delavcev, ki so prispevke zaslužili, zato bi morali biti nakazani naprej. Tu ne gre za to, da bi se država prikrajšala za kaj svojega. Delavsko pravico odpiše. Po Pirnatovem prepričanju bi morali zaposleni biti celo obveščeni, da nimajo plačanih prispevkov, da bi se lahko branili, torej sprožili upravni spor. Selitev k Ferlincu Franci Matoz, patrijski odvetnik Janeza Janše, je pohitel in še v sodnih počitnicah izpeljal prvi poskus pritiska na novega tožilca v zadevi Patria. Vroč tožilski spis je v roke dobil vrhovni državni tožilec Mariborčan Andrej Ferlinc, ker višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je spisala obtožni predlog proti Janši in preostalim zaradi domnevnih podkupnin v finsko-slovenskem orožarskem poslu - obtožnice si je pridelal tudi na Finskem in v Avstriji -, po seriji političnih diskvalifikacij na svoj račun in ker država, kakor je rekla, svojih funkcionarjev ne zaščiti, po desetletjih zvestobe tožilstvu prestopa med odvetnike. Selitev zadeve Patria k Ferlincu ima po Matozu eno samo sporočilo: obtožni predlog, uperjen v nekdanjega predsednika vlade, je neutemeljen. Zato primorski odvetnik, ki je v začetku poletja Janši asistiral, ko je ovadil Hrastarjevo, ker si ga je "dovolila" obtožiti, pričakuje, da bo vrhovni državni tožilec "ta nesmiselni proces" končal. Če pa ga ne bo, bo Matoz zelo razočaran, prepričan bo, da v ozadju ni strokovnost ... No, Janšev zagovornik je pozabil, da obstaja še ena možnost: da se bo osebam iz slovenskega obtožnega predloga kmalu še tožilo po Branki Zobec Hrastar. Začetek sojenja na ljubljanskem okrajnem sodišču je napovedan za začetek septembra. Upor v Londonu London je čez vikend gorel. Izgredi na severu velemesta so uničili četrt Tottenham, dom tudi številnih priseljencev v britanskem glavnem mestu. Vse se je začelo iz upora, ker naj bi bila londonska policija v četrtek brez razloga ubila nekega tridesetletnika. Londonski staroselci so zgroženi in pretreseni, česa podobnega, pravijo, še niso videli, nekdo je razdejanje primerjal celo s posledicami nemškega bombardiranja med drugo svetovno vojno. No, incidentov se vsaj za zdaj ne poskuša razlagati s protipriseljenskimi motivi. Policisti so v nedeljo govorili o kriminalnih gnezdih, premierjevi ljudje (David Cameron je počitnikoval v Italiji) pa so v njegovem imenu sporočili, da je to, kar se je primerilo, nesprejemljivo. Abraham Obama Štiriinštirideseti predsednik ZDA Barack Obama je praznoval petdeseti rojstni dan. Abrahamovca so vsaj tisti dan (4. avgusta) v medijih manj napadali kot sicer. Pritisk zaradi tega, ker je država na robu bankrota, pa se je že naslednji dan nadaljeval. O prvem temnopoltem predsedniku ZDA so mediji in konkurenčni politiki zmerom poskušali plasirati kaj novega, predvsem neprijetnega zanj. Visokorasli nobelov nagrajenec pa je vedno znova zatrdil, da o njem že vse vemo. Pod lučmi žarometov je spreten, gotovo je zato velika medijska zvezda. Večkrat le priznal, da je v srednješolski letih redno užival alkohol, marihuano univerzi v Chicagu predaval ustavin kokain, kar pa danes obžaluje no pravo. Leta 1992 se je zavzeto in opisuje kot velik moralni neu- ukvarjal s projektom Project Vote, speh, ki pa je bil potreben, da se je s pomočjo katerega je dosegel popolnoma našel. Nekdaj strasten zadani cilj, registrirati od 150.000 kadilec, je Obama poskušal nehati do 400.000 neregistriranih Afroames to nevarno razvado že pred nekaj ričanov v zvezni državi Illinois, kar teti, a mu je to uspelo šele vzačetku ga je izstrelilo na listo štiridesetih lanskega leta. Zato, da bi bil pravi ljudi, mlajših od 40 let, z izjemnim vzor ameriški mladini. Bilje urednik potencialom, revije Harvard Law Review, ki ima V politiki je povsod veljal za svež največji vpliv na pravne zadeve v veter, njegov zmagovalni govor Združenih državah. Ko je bil leta po izvolitvi za predsednika države 1991 izvoljen za prvega temnopolte- v Grant Parku v Chicagu je tako ga direktorja te pravne revije, naj bi spremljalo več sto tisoč ljudi. Od napisal knjigo o rasnih odnosih, ki velikih besed ni ostalo veliko, ker se pa se je kasneje spremenila v oseb- ni nič zgodilo, kriza pa je bistveno ne spomine z naslovom Dreams poslabšala standard ljudi, je zaupafrom My Father. Dvanajst let je na nje vanj načeto.

Medij: 7 dni
Avtorji: Čokl Venessa
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 10. 08. 2011 
Stran: 6