Minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, je 250 evrov, s tem pa naj bi se zmanjšalo administrativno breme upnikov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost. Predlog novele predvideva še, da se zakon uporablja le, če sta upnik in dolžnik vpisanavposlovni register v Sloveniji. Predlagajo še oprostitev vpisa v obvezni pobot za obveznosti med osebami, ki po zakonu o gospodarskih družbah veljajo za povezane osebe, za obveznosti, ki so bile prenesene na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru svoje glavne dejavnosti ali pa bodo v skladu z dogovorom med upnikom in dolžnikom nehale v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude. Te obveznosti namreč naj ne bi ogrožale plačilne discipline. Rok za plačilo teče od prejema računa V nasprotju z veljavnim zakonom, ki začetek teka roka za plačilo veže na trenutek dostave blaga ali izvedbe storitve, predlog novele predvideva začetek teka roka s trenutkom prejema računa. S to spremembo naj bi rešili tiste primere, ko upnik ni izdal ali ni želel izdati računa. Predlog novele kot pristojne nadzorne organa določa davčno in carinsko upravo ter tržni inšpektorat. Upravljavcu obveznega večstranskega pobota, Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve, pa se nalaga, da davčni upravi posreduje podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Navedene podatke lahko davčna uprava uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in izvajanje obveznega pobota sta že od začetka tarča ostrih kritik gospodarstva, čeprav ju je DZ sprejel na podlagi zahtev obrtnikov in podjetnikov. STA

Medij: Finance
Avtorji: STA
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 15. 09. 2011 
Stran: 4