A je gospodarska sodnica Nevenka Debi narok preklicala in ga preložila za nedoločen čas. In še nekaj je naredila: postavila je, očitno na predlog NLB, izvedenca finančne stroke (Franca Kolenca), ki naj ugotovi, ali je več kot 50-odstotna verjetnost, da bo dolžnikov (spremenjeni) načrt finančnega prestrukturiranja Zvon Ena iz insolventnosti odpeljal v kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost, tudi če NLB kot banka upnica ne bo reprogramirala svojih terjatev do Zvona, pa upoštevajoč unovčenje zavarovanj, kot ga je opravila druga banka, NKBM, in - tako piše v sklepu sodišča - izgubo Zvonovega deleža v telekomunikacijskem podjetju T-2, pa izgubo, ki so jo v Zvonu Ena pridelali v letošnjem aprilu, in poslovne relacije Zvon Ena-Zvon Dva ... Kolenc bo moral, ko dobi pošto s sodišča, v mesecu dni tudi oceniti, koliko je realno poplačilo upnikov, vpisano v spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja Zvona Ena. Sodišče torej preverja, ali naj gre naprej s prisilno poravnavo, ki ji državna NLB kot največja upnica obeh Zvonov nasprotuje in bi nad Zvonom Ena, ki je pri upnikih v (še) manj ugodnem položaju od Zvona Dva, oklicala stečaj. To pa bi bila najslabša možnost za male delničarje (v obeh Zvonih jih je kar kakšnih 68 tisoč), pravi Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši. V pravkaršnji potezi sodišča vidi upanje (več), da bo ostalo pri prisilni poravnavi. In da se bo razvilo v predlagano konverzijo terjatev v lastniške deleže. Stankoviču ni jasno, pravi, zakaj NLB ni za prisilno poravnavo. S prstom kaže na prejšnjo upravo te banke, na Marjana Kramarja pa Alojza Slavka Jamnika iz vplivne trojice bratov Jamnik (eden od treh je ljubljanski pomožni škof, še eden je bil visoko v SCT), češ da nihče ne odgovarja za velike kredite, ki jih je v boljših časih banka z veseljem dajala, zdaj pa bi se iz finančno nasedle zgodbe rada izvlekla nepoškodovana. Oziroma: iz državnega proračuna se želi po Stankovičevi matematiki dokapitalizirati natančno za toliko, kolikor naj bi ji denarja viselo v zraku pri Zvonu Ena in pri SCT, to pa je 450 milijonov evrov. Za toliko da sta NLB zadolžila Jamnik in Kramar, je oster Stankovič. Mali delničarji pričakujejo, da bo slej ko prej v prodaji večinski delež Zvona Ena v dobro stoječem Heliosu. Menda bi ga znali (tujci) kupiti kar za dvakratnik borzne cene. Spet se kot možni kupec omenja multinacionalka PPG, ki s Heliosom že sodeluje in naj ne bi načrtovala sovražnega prevzema, če bo kupovala. NLB kot največja lastnica obeh Zvonov prisilni poravnavi nasprotuje in bi nad Zvonom Ena, kije pri upnikih v (še) manj ugodnem položaju od Zvona Dva, oklicala stečaj. (Marko Vanovšek)

Medij: Večer
Avtorji: Čokl Vanessa
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 08. 2011 
Stran: 9