Da bi bili seznanjeni s to problematiko ali jo tudi nameravajo rešiti, iz včerajšnjih pojasnil ministrstva za pravosodje ni mogoče razbrati. Zagotovili pa so, da bo primernost zakonske ureditve, tudi glede ovir za imenovanje ali izvolitev članov upniškega odbora, že jutri obravnavala ter proučila strokovna delovna skupina za pripravo novele insolvenčnega zakona, ki jo je minister Aleš Zalar oblikoval letos. Najprej potopil GPG, zdaj zastopa opeharjene upnike Kot smo razkrili, je sodišče prejšnji teden v upniški odbor podjetja GPG Kipkop v stečaju imenovalo ciprski Spalting Investments, prek katerega je bil Dolamič tudi največji lastnik skupine GPG. Istega dne je sodišče GPG Kipkop imenovalo tudi v upniški odbor matične družbe. Ta manever je Dolamiču uspel z izigravanjem zakonodaje. Le približno dva meseca pred začetkom stečaja je namreč lastništvo GPG Kipkop iz Spalting Investments prenesel na drugo ciprsko podjetje Pulipos Holdings, katerega lastništvo je neznano. V upniškem odboru po veljavni zakonodaji ne sme biti upnik, ki ima položaj povezane osebe z dolžnikom, kar pa za Dolamiča ne velja več. Podobno se dogaja tudi v prisilnih poravnavah holdmgov Zvon Ena in Zvon Dva, prek katerih je mariborska nadškofija zgradila finančno piramido, ki se iz dneva v dan bolj ruši. V devetčlanski upniški odbor prvega je namreč sodišče poleg bank, ki so do njega izpostavljene za nekaj sto milijonov evrov, imenovalo štiri »prijateljske« upnike - MK Založbo (v lasti Zvona Dva), Betnavo, Krekovo družbo za upravljanje (še vedno v lasti Zvona Ena) in tudi »sestrski« Zvon. V upniškem odboru Zvona Dva, ki je prav tako sestavljen iz devetih članov, medtem sedijo »prijateljski« Nadškofija Maribor, Gospodarstvo Rast in AT Kearnev (ki je pripravljal program sanacije). Čeprav te družbe niso (bile) neposredne lastnice bankrotiranih družb, pa so zato izjemno lastniško prepletene z obema Zvonoma. Nadškofija Maribor je namreč solastnica Gospodarstva Rast, ki lastniško obvladuje več kot polovico Zvona Ena. Obe družbi najdemo tudi v upniškem odboru Zvona Dva, pa čeprav je zadnji v težavah ravno zaradi 141 milijonov evrov težkega posojila, ki ga je dal Zvonu Ena. Iz upniških odborov jih morajo »metati« drugi upniki Da prihaja do takšnih imenovanj, kijih morajo nato ostali upniki s pritožbami izpodbijati, je »kriva« predvsem zakonodaja. Medtem ko sodišče v postopku prisilne poravnave člane upniškega odbora imenuje kar na podlagi seznama terjatev, ki ga je insolventni dolžnik priložil programu finančnega prestrukturiranja, jepodobno tudi vstečajnem postopku. Vsak upnik lahko namreč od sodišča zahteva oblikovanje upniškega odbora. Če je to še pred preizkusom terjatev, si sodišče »pomaga« s podatki, ki jih dolžnik izkazuje v svojih poslovnih knjigah. »Upniki imajo možnost vložiti pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče imenuje upniški odbor in tam uveljavljajo ustrezne izločitvene razloge, lahko pa zahtevajo tudi razrešitev imenovanih članov upniškega odbora,« so pojasnili na ministrstvu. Po veljavni zakonodaji sicer vupniški odbor upnik ne more biti izvoljen zaradi več različnih razlogov. Med drugim ne sme biti večji dolžnik insolventnega podjetja ali z njim povezana oseba, v zadnjih dveh letih pred postopkom pa v njem ne bi smel opravljati kakšne funkcije. Potem ko smo opozorili na primer sporne sestave upniškega odbora GPG in GPG Kipkop, so nam na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Aleš Zalar, obljubili, da bodo preučili primernost zakonske ureditve. Gaspari bi omejil pravice lastnikov v prisilnih poravnavah Da sedanji insolvenčni zakon nujno potrebuje korenite spremembe, so prepričani tudi v službi vlade za ' razvoj in evropske zadeve, ki jo vodi Mitja Gaspari, trenutno tudi gospodarski minister. S predlogi, ki jih je pripravilo združenje Manager, se sicer strinjajo, med drugim pa dodajajo, da je treba omejiti pravice lastnikov oziroma pristojnosti nadzornikov v prisilni poravnavi. Ta naj namreč ne bi smel imeti pravice odpoklica uprave, ker to najmočnejšim lastnikom omogoča pritisk na upravo. Prav tako bi moralo biti sodišče tisto, ki ima zadnjo besedo pri odločanju o prislini poravnavi, zdaj pa jo imajo nezavarovani upniki ali celo lastniki sami. Predlagajo tudi odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzornega sveta zaradi prepozne razglasitve insolventnosti, in sicer v smislu obrnjenega dokaznega bremena. Po njihovem bi tudi morali ločiti med zahtevnimi in manjšimi postopki ter temu ustrezno dodeliti stečajnega upravitelja. Glede zadnjega so po naših informacijah že dobili negativen odgovor ministrstva za pravosodje, saj da je obstoječi sistem, ko se upravitelja izbira po vrstnem redu, primeren.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 23. 08. 2011 
Stran: 20