Večer, 13.02.2015

Ljudje so besni Nihče državljanom ne sme vzeti zakonito pridobljenega denarja, tudi v obliki delnic ne, meni Stanislav Zajšek, ki se zavzema za poplačilo razlaščenih malih delničarjev SREČKO KLAPS Stanislav Zajšek je ob javni ponudbi delnic (IPO) Nove KBM kupil delnice po 27 evrov ter jih kasneje nekaj še dokupil po 40 evrov, tako da mu je država izbrisala okoli 700 delnic ob nakupu vrednih več kot 7000 evrov: "Gotovo še vsi mali delničarji NKBM, ki jih je bilo okrog sto tisoč, sploh ne vedo, da so čez noč ostali brez delnic. Do danes nismo dobili nobenega pisnega ali ustnega pojasnila," je ogorčen Zajšek. Pravi, da so bili ljudje, ki so stali v vrstah pred bančnimi okenci in vpisovali delnice, zavedeni, saj da jim je bilo v prospektu, ki ga je dobro prebral, marsikaj zamolčano. "Nikjer po svetu, kjer so sanirali banke, denimo v Španiji in na Irskem, niso razlastili malih delničarjev. V naši ustavi piše, da ti nihče ne sme odvzeti denarja, pridobljenega na zakonit način," doda Zajšek, ki meni, da bi bilo treba tudi slovenske razlastninjene male delničarje poplačati. 

Večer, 13.02.2015

Izbris delničarjev bank ni edina rešitev, tega guverner Jazbec ni povedal Bolj kot pohlevnostje pomembna preudarnost za uporabo pravil o državnih pomočeh DARJA KOCBEK Da je evropska komisija na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati avgusta 2013, zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic v skupnem znesku 600 milijonov evrov iz podržavljenih slovenskih bank, javnost prepričuje guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ne pove pa, da bi lahko v skladu s pravili, ki jih navaja, sredstva izbrisanih več kot 101.000 delničarjev pretvorili v lastniški kapital bank. V evropski komisiji namreč pojasnjujejo, da morajo delničarji in lastniki podrejenih obveznic "kar najbolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja". Torej morajo prispevati toliko, kot je mogoče. Namen tega pravila je zagotoviti, da mora biti količina davkoplačevalskega denarja za dokapitalizacijo bank minimalna oziroma čim nižja. V pravilih izrecno piše, da so prispevki delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic lahko zagotovljeni s pretvorbo njihovih sredstev v navaden lastniški kapital ali z odpisom.

Finance, 13.02.2015

Ne izmišljujte si razlogov za ustavitev privatizacije! Nerazčiščeni status podrejenega dolga nov izgovor za ustavitev privatizacije bank. Slovenija se je ta teden ukvarjala z vprašanjem, ali je bila nacionalizacija bank izvedena po predpisih, temo je s kolumno odprl Tadej Kotnik. Prav je, da se razišče, kaj se skriva v bilancah bank in ali so bile cenitve, ki so bile podlaga za nacionalizacijo, korektne. Prav je, da ustavno sodišče presodi, ali so bili subordiniranci zradirani po krivem. Ni pa to noben izgovor, da se ustavi privatizacija NKBM - ta je v sklepni fazi. Kot tudi ni razlog, da se ustavi privatizacija Telekoma, ključnega podjetja na seznamu za prodajo, ker so zoper njega vložene odškodninske tožbe tekmecev. Q Ali moramo prodati NKBM? Da. Država se je Bruslju zavezala prodati NKBM do konca leta 2016, NLB pa do konca leta 2017. Sicer pa nikakor ne gre le za Bruselj.

Dnevnik, 13.02.2015

Izbris - tudi delničarjev Ko smo mali delničarji stali v vrstah, da bi lahko vplačali svoje prihranke v delnice NKBM, smo bili prepričani, da banke ne morejo propasti, vse drugo morda lahko propade, banke pa res ne, še posebej državne. Ko se je vrednost naših vlog na borzi dvignila, smo dobili potrditev naših predvidevanj. Ko so potem te vrednosti začele padati, smo bili slabe volje, ne le zaradi manjšanja vrednosti naših prihrankov, ampak tudi zato, ker so prihajala na dan večmilijonska »kreditiranja« te »naše« banke, ki so bila dejansko navadne kraje, saj zanje ni bilo realnega pokritja. Dodaten šok predstavlja dejstvo, da so protagonisti teh poslov še vedno na prostosti, izguba pa ni povrnjena. Težko tudi verjamemo, da je država ob prodaji delnic NKBM realno ocenila vrednost te banke in delnic, kar je njena dolžnost, mi pa smo državi zaupali, da nam ne prodaja mačka v žaklju, kar je tudi naša dolžnost.

Primorske novice, 13.02.2015

Ta teden je spet izbruhnila "afera" o načinu sanacije slovenskih bank, kije prinesla tudi izbris vseh delničarjev sedmih bank in vseh imetnikov posebnih, podrejenih obveznic, ki so jih te banke izdale. Če gre pri kapitalu vrednostno za težko določljivo številko, so številke glede podrejenih obveznicah natančne: 700 milijonov evrov in nekaj tisoč ljudi, ki so ta denar izgubili. Namesto da bi država banke pustila propasti, jih je dokapitalizirala in zagotovila njihovo normalno delovanje. Do tukaj vse lepo in prav. Toda - ali je bilo treba tako radikalno ukrepati in ali je bilo vse v skladu z zakonom? Tukaj pa je vse po vrsti sumljivo. Bolj ali manj je jasno, daje bil postopek sanacije oblikovan po diktatu Bruslja, ki ima pri takšnih zgodbah zadnjo besedo. Enako jasno je tudi, da sojo slovenski obvezničarji odnesli mnogo slabše kot imetniki podobnih instrumentov v drugih, Sloveniji podobnih državah, kjer so banke propadale.

TV SLOVENIJA 1, 12.02.2015, DNEVNIK, 19.02

DEJAN LADIKA: Vlada skuša, kot kaže, pomiriti vihar, ki ga je povzročilo razkritje domnevnih nepravilnosti pri sanaciji slovenskega bančnega sistema. Na današnji seji, ki jo je v odsotnosti premiera Cerarja vodil minister Koprivnikar so se ministri seznanili z nekaterimi podrobnostmi. Po seji so podpredsedniki vlade sporočili, da za zdaj ne kaže, da so bili postopki dokapitalizacije bank nepregledni in nezakoniti. A kljub temu bo moral guverner Banke Slovenije vladi pojasniti vse, kar je razburilo javnost. 
GREGOR DRNOVŠEK: Predsednik vlade je danes iz Bruslja sporočil, da od vseh vpletenih pričakuje podrobna pojasnila, čeprav vlada neposrednih pristojnosti za ukrepanje nima. 

POP TV, 12.02.2015, 24 UR, 19.08

PETRA KERČMAR: In še ostajamo pri denarju, pri stotinah milijonov evrov, za katere še vedno ne vemo jasno, ali smo jih vrgli skozi okno ali ne, ko so z njimi napojili banke. Banka Slovenije se tako krčevito brani očitkov o domnevnem ponarejanju dokumentov, da ji ni bilo težko prepričati aktualne vlade, kako je vse lepo in prav.
JANI MUHIČ: Da slovenski davkoplačevalci nismo preplačali bank, da naš denar ni šel v nič, menijo da so postopki sanacije potekali pregledno in celo zakonito, čeprav ponavadi o tem odločajo sodišča, pa sta kolegom v vladi zatrdila finančni minister Mramor in sekretarka Vraničarjeva. In naša vlada vsaj uradno navzven ugotavlja: ni videti, da bi se zgodile nepravilnosti. 

KANAL A, 12.02.2015, SVET NA KANALU A, 18.00

GREGOR TREBUŠAK: Danes je vlada Mira Cerarja, ta je sicer v tujini, govorila o sanaciji slovenskih državnih bank. Finančni minister Dušan Mramor in državna sekretarka Matej Vraničar sporočata: sanacija je potekala transparentno in zakonito, bo pa na vlado moral priti stvari pojasniti guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Vprašanje, ki si ga postavlja marsikateri državljan pa je ali je Banka Slovenije res upoštevala tiste stresne teste naših bank, ki so kazale večji minus in smo tako dali za sanacijo več 100 milijonov evrov preveč in ali je Banka Slovenije zato izbrisala male delničarje in imetnike podrejenih obveznic. Kar 100.000 ljudi je s tem izgubilo 600 milijonov evrov, med njimi so bili izbrisani tudi pokojninski skladi in zavarovalnice, z izbrisom sta izgubile kar 400 milijonov evrov. Kaj sedaj to pomeni pa Karmen Lugarič.

RA SLOVENIJA 1, 11.02.2015, DOGODKI IN ODMEVI, 15.31

V Banki Slovenije se prav zdaj odzivajo na očitke o domnevnih nepravilnostih pri razlastitvi imetnikov delnic in podrejenih obveznic v podržavljenih bankah. Kot je znano je bilo pri sanaciji bančnega sistema izbrisanih za nekaj več kot pol milijarde vrednostnih papirjev. Kot zatrjujejo mali delničarji na podlagi informacij notranjega žvižgača naj bi bili pogoji za izbrise prirejeni. Datumi naše centralne banke za izbris naj bi bili tako datirani pred bruseljskim dovoljenjem za državno pomoč, kapitalska ustreznost bank pa ob pomoči izjemno konservativnih in ostrih revizij ocenjena prenizko. Tako naj bi torej Banka Slovenije imela zakonsko podlago za izbris 597 milijonov evrov. Z nami je Urška Jereb Brankovič. Pozdravljena. Kaj na vse te očitke pravi najodgovornejši za razmere v Banki Sloveniji, guverner Boštjan Jazbec?

POP TV, 11.2.2015, 24 UR ZVEČER, 22:03

PETRA KERČMAR: Slovenija se torej ta hip sooča z daleč najtežjo afero doslej, ki se meri v milijardah evrov in davkoplačevalci se, seveda upravičeno sprašujejo, smo res v naše banke zmetali na stotine milijonov evrov preveč? Nas je Banka Slovenije s pomočjo vrha politike, tudi nekdanje premierke Alenke Bratušek in takratnega prvega skrbnika financ, ministra Uroša Čufarja, opeharila, pahnila v še globljo krizo? Čeprav so se, spomnimo, se leta 2013 trkali po prsih, češ naša domača trojka,. Jazbec, Čufer, Bratušek, vas je rešila, smo na dobri poti. A kje smo danes? Škandalozna odkritja kažejo, da naj bi ogoljufali, ne samo tisoče delničarjev in imetnike obveznic, ampak vse davkoplačevalce, ki smo naše banke sanirali z vrtoglavimi petimi milijardami evrov. Nikakor, naredili smo samo to, kar smo morali, glavno med bankami brani guverner Boštjan Jazbec. In seveda zdaj odgovornost valijo drug na drugega. In preden jih soočimo, tako guvernerja kot tudi nekdanjo premierko in pa vodjo opozicije opozicijske stranke Nove Slovenije, Katarina, konkretno, kakšni so ti očitki Banki Slovenije?