Dnevnik, 16.02.2015

ENERGETIKA Policija preiskuje darilo HSE Šrotovemu krogu Kriminalisti preiskujejo preprodajo deležev v Soških elektrarnah, pri kateri je Infond Holding leta 2007 na račun HSE ustvaril večmilijonske dobičke. Posel naj bi operativno vodil Milan Medved. / Primož Cirman Skoraj desetletje po tistem, ko je Holding Slovenske elektrarne (HSE) odkupil deleže manjšinskih lastnikov več energetskih družb, so posle, ki so imeli politično pokritje vrha takrat vladajoče SDS, pod drobnogled vzeli tudi kriminalisti. Na policijski upravi Celje so nam pred dnevi potrdili, da v sodelovanju z nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) vodijo predkazenski postopek zaradi sumov nepravilnosti, povezanih s preprodajo lastniških deležev v Soških elektrarnah.

RA SLOVENIJA 1, 16.02.2015, DOGODKI IN ODMEVI, 15.40

Jutri ob polnoči se izteče rok za oddajo zavezujočih ali nezavezujočih ponudb za terjatve, ki jih ponuja v odkup Družba za upravljanje terjatev bank. Kakšno je zanimanje za naložbe v slabi banki ne razkrijejo. Poznavalce razmer pa moti predvsem kratek 14-dnevni rok za zbiranje ponudb. Vrednost vseh tokrat ponujenih terjatev je ocenjena na 670 milijonov evrov. Gre za več kot 20 terjatev v družbah kot so T2, ACH, Adria Airways, Elan, Merkur Trgovina, Grep in druge. Simeona Rogelj.
SIMEONA ROGELJ: Kakšno zanimanje je na trgu za terjatve in kdo konkretno si želi prek njih vstopiti v družbe, na slabi banki danes ne povedo. Davkoplačevalci pa si, pričakovano, želimo da bi slaba banka, če smo že njihovi posredni lastniki, za te iztržila čim več. Zato preseneča tako kratek rok za oddajo ponudb, pa tudi to, da ni mogoče dobiti podrobnejših informacij o tem kaj je pravzaprav naprodaj, meni ekonomist Aleš Ahčan iz ljubljanske Ekonomske fakultete. Bolj kot transparentno razkrijete kaj prodajate, manjši bo diskont, pravi. 

RTVslo.si, 14.02.2015

"Kako drugače pa naj deluje banka, ki nosi ime Slovenija?" je bil eden izmed odzivov v slovenski tvitosferi na domnevne nepravilnosti Banke Slovenije pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani.

Banka Slovenije naj bi v Banki Celje namenoma izbrisala vse podrejene obveznice, čeprav to sploh ni bilo potrebno. Da je bančna luknja večja, kot je bila v resnici, je sporočila tudi pri drugih bankah, je zapisal kolumnist Financ Tadej Kotnik.

Ta je v kolumni z naslovom Banka Slovenije, laži in potvarjanja zapisal, da mu je njegov vir iz osrednjega bančnega regulatorja zaupal, da se na vse krplje in pretege trudijo, da bi odločbe o izbrisu podrejenih obveznic v Banki Celje in tudi drugih bankah ostale skrite pred javnostjo.

Iz te naj bi bilo namreč razvidno, da se je kapital Banke Celje po izbrisu dvignil na 40 milijonov evrov, kar je precej nad ničlo, do kolikor bi bilo pravzaprav treba izbrisati, podrejene obveznice pa zato le delno odpisati ali jih spremeniti v delnice banke.

Večer, 14.02.2015

Slovenija ima najvišje diskonte (2) Večer, 6. 2. 2015 Večer je objavil primerjalne podatke bruseljskega inštituta Bruegel, po katerih je Slovenija dala slabi banki največji, 71-odstotni diskont (popust) od 15 slabih bank v 13 državah. Omeniti velja, da so diskonte zahtevale slabe banke, ki so pretežno v zasebnih rokah. Tiste, ki so v državnih (kot slovenska), so prenašale slabe terjatve po knjigovodskih cenah, brez diskontov, ali prenosov sploh ni bilo, izjema je bila le nizozemska slaba banka s 37- odstotnim diskontom, ki pa ga je delničarjem banka že vrnila. Evropske države se zavedajo izrednega pomena domačih vlagateljev, vzajemnih skladov in kapitalskega trga (borze) - spomnimo se samo, kako sta nemška in francoska vlada zaščitili interese lastnikov svojih bank v primeru grškega dolga.

Delo, 14.02.2015

»Ne smemo mešati jabolk in hrušk« Banka Slovenije Na komisiji za nadzor javnih financ so predlagali tudi kompromisno rešitev izbrisa podrejenih obveznic bank Ljubljana - »Ne smemo mešati jabolk in hrušk,« odgovarja direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majic na vprašanje, kako je mogoče, da sta dva ocenjevalca različno ovrednotila kapital banke na isti dan. S tem izpodbija enega ključnih argumentov izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti Banke Slovenije (BS). Nejc Gole, Maja Grgič, Suzana Kos NLB je v devetmesečnem poročilu leta 2013 izkazovala 835 milijonov evrov kapitala, Deloitte pa je v poznejšem vrednotenju ocenil negativno vrednost, kar po mnenju izbrisanih lastnikov obveznic pomeni, da je Banka Slovenije hotela prikazati večjo bančno luknjo od dejanske.

POP TV, 12.2.2015, 24 UR ZVEČER, 23:35

JANI MUHIČ: Na največjo bančno afero pri nas pa se je pozno popoldne le odzval premier Cerar, ki se trenutno sicer mudi v Bruslju na zasedanju voditeljev evropskih držav. Kot pravi, zadevo nadzorno spremlja. Če se bosta domnevno ponarejanje dokumentov Banki Slovenije in preplačana dokapitalizacija izkazala za resnična, pa da bo treba zelo jasno ukrepati. Ampak da za zdaj ni razloga za dvom, je pred tem že dejal podpredsednik vlade Koprivnikar. Finančni minister Mramor in sekretarka Vraničarjeva sta namreč zatrdila, da so postopki sanacije tekli pregledno in zakonito. Z dodatnimi pojasnili pa bo guverner Jazbec, menda kar na lastno pobudo, poslancem v parlamentu postregel v naslednjih dneh. 
TJAŠA DUGULIN: Še včeraj … (manjka beseda) politikov, V SD-ju so denimo jasno zahtevali, naj se z imeni in priimki pove, kdo vse je želel državo spraviti na kolena, danes pa so ministri stopili v bran guvernerju Jazbecu. 
BORIS KOPRIVNIKAR: Dobili smo zelo izčrpno poročilo ministrstva za finance o vseh postopkih, pri katerih so sodelovali, zagotovila, da so postopki potekali transparentno in zakonito. 

Primorske novice, 13.02.2015

Za zdaj ni videti, da je bilo pri dokapitalizaciji bank kaj narobe Vlada želi slišati še Jazbečevo resnico Na prvi pogled ni videti, da bi prihajalo do nepravilnosti, o domnevnem potvarjanju dokumentov in prirejanju podatkov na Banki Slovenije pravijo na vladi. Včeraj sta kolege ministre z dogajanjem seznanila finančni minister in državna sekretarka, da bi si ustvarili popolno sliko, pa jim bo moral poročati še guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. LJUBLJANA ► "M pa na prvi pogled nikakršnih ocen, da bi prihajalo do nepravilnosti, saj je to nenazadnje nadzirala tudi Evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj," je po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ministri so se brez predsednika vlade Mira Cerarja, ki je na vrhu EU v Bruslju, seznanili s pojasnil finančnega ministra Dušana Mramorja in državne sekretarke Mateje Vraničar. Sklenili so, da jim bo postopke in razloge za posamezne odločitve pri ukrepih za sanacijo bančnega sistema na eni od prihodnjih sej predstavil še guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec.

Delo, 13.02.2015

Izbranci ljudstva nad postopke Banke Slovenije Sanacija bank Vlada na prvi pogled ni ugotovila nepravilnosti -Guverner Jazbec bo postopke pri reševanju bank pojasnjeval poslancem Ljubljana - Afera z očitki o nepravilnostih, ki naj bi jih storila Banka Slovenije pri sanaciji bank, bo ta teden sklenjena z današnjo večerno izredno sejo parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec naj bi postopke in razloge za posamezne odločitve pri ukrepih za sanacijo bank na eni od prihodnjih sej pojasnil še vladi. Maja Grgič, Nejc Gole, Suzana Kos Kot je ?nano, gre za očitke, da je Banka Slovenije revizijskim hišam domnevno naročila slabše rezultate ocene likvidacijskih vrednosti v bankah, da bi nato lahko izdala odločbe o izbrisu skupaj skoraj 600 milijonov evrov podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov in obveznic teh bank. Guverner Jazbec je očitke o manipulaciji s podatki že odločno zanikal, nepravilnosti pa za zdaj ni ugotovila niti vlada.

Večer, 13.02.2015

Da, toje lepa priložnost, da izkažem pozornost. Da, vendar ne le za Valentinovo. JitSBffj 7^ c) Ne, toje predvsem "praznik" trgovcev. .flv&^JE*^ č) Ne, to zame sploh ni praznik. d) Ne vem, me ne zanima. [■JT/BrB* www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Zaupate slovenskim bankam? Ne več. Nikoli nisem. 32% Manj kot prej, zlasti po razkritju suma, da naj bi bila Banka Slovenije pred zadnjo sanacijo prirejala dokumente. H 16 % Manj kot prej, zlasti po razkritju bančne luknje. 11 % Da. 5 % Število glasov: 334 KOMENTARJI BRALCEV: Saj to ni res: "Ne zaupam več Novi KBM! Do danes nismo dobili niti odgovora, kako bodo obravnavali tiste, ki so najeli posojila v švicarskih frankih. Ko pa se spomnim na male delničarje, kako so jih prevarali, pa je pravi škandal."

Večer, 13.02.2015

Izbrisi DARJA KOCBEK Že pred odločitvijo ustavnega sodišča o ustavnosti izbrisa delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic podržavljenih bank in razčiščenjem obtožb, da naj bi bili v Banki Slovenije potvarjali podatke, je mogoče reči, da so to že tretji izbrisani v četrt stoletja, odkar imamo samostojno državo; žrtve nedomišljenih in nespametnih odločitev v Sloveniji in v Bruslju. V prvem valu reševanja bank takoj po izbruhu finančne krize v Bruslju in državah članicah nikogar od pristojnih ni zanimalo, ali so vse dokapitalizacije upravičene in smiselne. Prevladovalo je pravilo: banke je treba rešiti, naj stane, kolikor hoče. Evropska komisija je po tekočem traku potrjevala predloge držav članic za dokapitalizacije bank z davkoplačevalskim denarjem in je zato čez noč občutno omilila tudi pravila za državne pomoči.