Dnevnik, 06.07.2013

Gorenje Zgodovinsko strateško partnerstvo s Panasonicom Matjaž Polanič Panasonic je včeraj postal strateški partner Gorenja, ki si od sodelovanja poleg desetih milijonov evrov dodatnega kapitala obeta tudi lažji prodor na azijske trge, višje prihodke, dobiček ter bolj izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Skoraj natanko tri leta po vstopu mednarodne finančne korporacije IFC v lastništvo Gorenja je velenjska skupina pod vodstvom Franja Bobinca včeraj, po več kot letu dni dogovarjanj, sklenila tudi strateško partnerstvo z japonskim Panasonicom. Dogovor bo največji slovenski industrijski družbi poleg desetih milijonov evrov svežega kapitala prinesel tudi dodatne posle, odprl možnosti za agresivnejši prodor na azijske trge, z japonsko multinacionalko pa bo Gorenje dobilo tudi močnega partnerja pri razvoju novih izdelkov.

Večer, 05.07.2013, 05.07.2013

Dividende bodo višje, možni prevzemi Z novo strategijo v Krki v prihodnosti predvidevajo višje izplačilo dividend, za kar bi se ob sedanjih 26 milijonih evrov še dodatno zadolžili DAMIJAN TOPLAK Predsednik Krkine uprave Jože Colarič je bil zelo zadovoljen z razpletom včerajšnje skupščine delničarjev Krke, katere se je udeležilo 42,38 odstotka delnic z glasovalno pravico. Potrjeni so bili vsi skupščinski sklepi, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, vključno s tistim, da se med delničarje razdeli 1,61 evra bruto dividende na delnico ali skupno 53,14 milijonov evrov in da se 6,75 odstotka lastnih delnic družbe ne umakne. Oboje sta predlagala hrvaška lastnika Krke, Societe Generale Splitska banka in zagrebška podružnica Hypo Alpe-Adria-Bank.

Mladina, 05.07.2013

Lahko gleda stran Piše: Grega Repovz £ ZDA v SLovenci Sloveniji nam sami nepPLslu- vse „.. i dajejo. zatopijo. Slovenija je v svoji novejši zgodovini doživela štiri procese, ki so prinesli temeljno prerazporeditev premoženja. Vsakič je skupina ljudi z vplivom na politiko izredno obogatela. Prvi proces je bila denacionalizacija. Tako rekoč hkrati z njo je potekala privatizacija. Nato je sledila pidovska privatizacija oziroma prilastitev pidovskega premoženja. In leta 2006 nato še tajkunska privatizacija - pri kateri so direktorji poskušali storiti tisto, kar so pred njimi storili upravljavci pidov. Štirikrat v samo 20 letih je pomemben del nacionalnega premoženja končal v rokah zasebnikov, vsakič nelegitimno in neupravičeno, vsakič zakonito. Slovenska denacionalizacij ska zakonodaja je bila najbolj velikodušna med zakonodajami vseh vzhodnoevropskih držav.

Finance, 05.07.2013

Kateri nadzorniki v javnih družbah so lahko na robu? TANJA SMREK AR ISKRIC Letos se menja vrsta nadzornih svetov (NS) večjih, javnih družb. Gre vsem novim članom NS zaupati, da bodo neodvisni? Se lahko kateri od njih pri odločanju znajde v nasprotju interesov, saj denimo nadzoruje konkurenčno družbo podjetja, ki ga vodi? Preverili smo nekaj primerov. Triglav 1 Zavarovalnico, ki prodaja tudi pokojninska zavarovanja in ima zavarovalnico na Hrvaškem, nadzoruje Dubravko Štimac, šef hrvaške pokojninske družbe PBZ CroatiaOsiguranje. Čebi družba imela sedež v Sloveniji, bi agencija za zavarovalni nadzor (AZN) verjetno ukrepala, prav zaradi nasprotja interesov, in zahtevala zamenjavo nadzornikov. Štimac pravi, da nikakor ni v nasprotju interesov: »Kot delničarjem nam je interes blaginja družbe. Želimo stabilno rast delnice.«

Dnevnik, 05.07.2013

Ko državi ukradeš milijon Rop stoletja 1 -^^1 Se še spomnite Boruta Hriberška, Sintalovega varnostnika, ki je pred meseci v Nemčijo odnesel vrečo, v kateri naj bi bil slab milijon evrov, in jo zaradi slabe vesti nekaj dni kasneje vrnil? Hriberšek je še vedno v priporu zaradi begosumnosti, čeprav seje predal sam. V prvih dneh aprila seje zdelo, daje nacionalni problem številka ena. Policija je v iskanje »vlagala vse napore«, tožilstvo pa je v slabih dveh mesecih vložilo obtožnico. Mediji so bili polni odgovornih v Sintalu in dežurnih moralistov. Ti so na vse pomisleke o Hriberškovi stiski in slabem socialnem položaju varnostnikov odgovarjali, daje to, kar je storil Hriberšek, »vendar nedopustno«. Skoraj hkrati se je pripravljala akcija, kije Slovenija, vajena tranzicijskih malverzacij vseh vrst, še ni videla.

Delo, 04.07.2013

Delničarji z veliko žlico postrgali dobičke družb Višje dividende Več denarja tudi za državno blagajno - Previsoka dividenda lahko zavre razvoj Ljubljana - Redne letne skupščine večjih podjetij v državni (so)lasti imajo letos skupni imenovalec. Lastniki marsikje tudi državni - so po večini povsod izglasovali višje dividende, kot so jih predlagale uprave družbe. So ta višja izplačila upravičena ali pomenijo izčrpavanje družb zaradi krpanja proračunske luknje in pokrivanja drugih delničarskih apetitov? Maja Grgič Začelo se je aprila s Petrolom, nadaljevalo z Aerodromom, Cinkarno Celje, Heliosom, Žitom, Zavarovalnico Triglav, Elektrom Maribor in ta teden še s Telekomom Slovenije in Fotono: Lastniki so bodisi na pobudo države bodisi na zahtevo malih delničarjev kljub nasprotovanju uprav družb izglasovali višje dividende.

Dnevnik, 04.07.2013

Banke Factor banka in Probanka še vedno neuspešni pri iskanju kapitala Predsednik uprave Probanke Bogomir Kos je Banko Slovenije zaprosil za podaljšanje roka za izvedbo zahtevane dokapitalizacije, Factor banka pa bo delničarje prosila za novo soglasje za kar 50-milijonsko dokapitalizacije Matjaž Polanič Mariborski Probanki ni uspelo izpolniti zahtev Banke Slovenije in do konca junija zbrati dodatnih 50 milijonov evrov svežega kapitala. »Glede na to, da do konca minulega meseca dokapitalizacija ni bila izvedena, smo prosili Banko Slovenije za podaljšanje roka,« so nam povedali v Probanki, kjer pa podrobnosti niso komentirali. Čeprav je predsednik uprave Probanke Bogomir Kos še pred kratkim poudarjal, da se za vstop v banko zanimajo tako vlagatelji iz EU kot tudi zunaj EU, po naših informacijah v banki za zdaj nimajo še nobenih konkretnih ponudb investitorjev.

Dnevnik, 04.07.2013

"Ugrabili" zavarovalnico, država gleda vstran Čeprav je Štajerska gospodarska zbornica prevzela tudi skupščino Vzajemne, pristojno ministrstvo in regulator zavarovalniškega trga ne razmišljata o ukrepih. Tomaž Modic Čeprav se je Vzajemna po štirih letih vrnila na točko, ko jo obvladuje ena od interesnih skupin in so vzvodi tako odločanja kot nadzora v rokah le peščice ljudi, država oziroma regulator tokrat očitno ne namerava ukrepati. »Agencija se ne opredeljuje do posameznih izvoljenih zastopnikov članov ali o morebitnih interesnih skupinah znotraj zastopnikov članov,« je včeraj za Dnevnik povedala namestnica direktorja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Maja Krumberger. Medtem se na ministrstvu za finance, pristojnem za morebitne popravke zakonodaje, branijo, da je njihova primarna naloga oblikovanje sistemskih rešitev na področju zavarovalništva, da pa v tej zadevi nimajo pristojnosti.

Večer, 04.07.2013

Na podlagi točke 7.2 statuta družbe Pogrebno podjetje Maribor, d. d., Cesta XIV. divizije 39/a, 2000 Maribor, uprava družbe sklicuje: 19. SKUPŠČINO DRUŽBE POGREBNO PODJETJE MARIBOR, d.d. Skupščina bo dne 5. 8. 2013 s pričetkom ob 12.00 uri v prostorih uprave družbe, Cesta XIV. divizije 39/a, 2000 Maribor, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost skupščine. Na predlog uprave se izvolijo organi skupščine in sicer: za predsednico skupščine Barbara Jecelj, za preštevalca glasov Sonja Schweighofer in Jožef Leskovar.

POP TV, 4.7.2013, 24 UR, 19:11

PETRA KERČMAR: No, je pa država oziroma politika toliko bolj aktivna, ko gre za dividende. Sploh v podjetjih, ki so na seznamu za prodajo, je država poskrbela za bistven dvig izplačanega zneska. 
JANI MUHIČ: Samo zaradi Telekoma bo proračun tako bogatejši za 50 milijonov evrov, medtem ko naj bi se državne družbe v blagajno prispevale okoli 90 milijonov. 
KERČMAR: A nujna očitno ni vedno enaka. Kljub predlogu nekaterih delničarjev je država na današnji skupščini Krke namreč glasovala proti višji dividendi.