Tako je Merfin, Id je Kordežu in druščini služil za menedžerski prevzem Merkurja, izčrpaval Merkur in hkrati lastnikom Merfina omogočil, da so si poplačali del osebnih posojil, ki so jih najeli pri menedžerskem prevzemu Merkurja leta 2007. Pred izbruhom gospodarske krize oktobra 2007, ko je Združenje Manager pod taktirko dolgoletne izvršne direktorice Sonje Šmuc Kordežu podelilo nagrado za najboljšega menedžerja leta, sem v kolumni Nagrada zalobiranje (Finance, 199/2007) poudaril, da gre za povsem nezasluženo in zlobirano nagrado, Id pomeni katastrofo za slovenski menedžerski ceh, saj na piedestal povzdiguje Kordeževo ravnanje, Id Merkur v resnici vodi v bankrot. Pozneje seje moja napoved pokazala za pravilno. Kosem v Financah leta 2010 v kolumni Združenje Manager, odvzemi Kordežu nagrado! (185/2010) in tudi v drugih kolumnah stanovsko menedžersko združenje večkrat pozval, naj mu vendarle odvzame sramotno nagrado in ga izključi iz svojih vrst, je Smučeva silovito stopila v bran Kordežu z razlago, češ kaj pa se gredo te rumene Finance. Po vsem tem naša menedžerska elita še pričakuje, dajo bo kdo spoštoval in da si bodo navadni ljudje zategovali pas zaradi krize, Id sojo povzročili različni bineti kordeži. No, Šmučeva je pred nedavnim kljub temu lepo napredovala, ko je bila imenovana za članico uradniškega sveta v vladi Alenke Bratušek. VčasuKordeževega prevzema Merkurja jeseni 2007 je takratna Janševa vlada s spremembami zakona o prevzemih in bančništvu poskušala ustaviti veliki val menedžersldh prevzemov z utemeljitvijo, da menedžersld prevzemi pomenijo na eni strani izčrpavanje ciljnih družb in slabšajo njihovo konkurenčnost, na drugi strani pa spodbujajo izredno tvegano bančno kreditiranje zelo slabo zavarovanih posojil za prevzeme. Po poročanju medijev so Kordež in številni drugi varuhi nacionalnega interesa silovito napadli tedanji poskus Janševe vlade, Kordež pa je v vseh medijih izjavljal, da bo prevzem Merkurja izvedel kljub novi zakonodaji (Kordež: Prevzem Merkurja bom izpeljal, STA, 29. novembra 2007). Po poročanju Financ (Premalo imamo nacionalnih šampionov, 29. novembra 2007) je bil ravno v času Kordeževega prevzema v okviru IECD Poslovne šole Bled organiziran posvet o nacionalnem interesu, kjer so se skupaj s Kordežem zbrali večinoma predstavniki Foruma 21 (Peter Kraljic, Romana Pajenk in drugi) in v bran vzeli nacionalni interes z razlago, da Slovenija potrebuje finančno elito za izgradnjo omrežja nacionalnega interesa. Kljub bankrotu nacionalnega interesa je Peter Kraljic danes še vedno zvezda slovenskih medijev, Id ga dnevno brez minimalne kritike povzdigujejo v nebo, namesto da bi ga označili za enega od krivcev za globoko gospodarsko krizo Slovenije. Po poročanju Dela sta v času Kordeževega prevzema Merkurja ukrepe Janševe vlade za omejitev bančnega kreditiranja prevzemov napadla tudi »resna« ekonomista Mitja Gaspari in Ivan Ribnikar. Prvi je bil v času dolgoletnega kreditnega burna guverner Banke Slovenije, drugi pa član sveta Banke Slovenije. Ribnikar je tedaj dejal: »Če bomo imeli drugačno ureditev kot drugod, bodo ti, Id bodo hoteli to početi, lahko dali posel in zaslužek bankam čez mejo. To pa gotovo ni v našem interesu.« Podobno je omejitvam bančnega kreditiranja prevzemov nasprotoval Gaspari: »Ta zakonodaja ne bo vplivala na bančne ustanove zunaj slovenskega pravnega prostora, prevzemnild bodo lahko posojilo najeli v tujini. Skrbi me, da se ti ukrepi sprejemajo brez sodelovanja s centralno banko.« (Delo, Politično motivirani, ekonomsko nedomišljeni, 29. novembra 2007) Podatki iz grafa o medletnem gibanju posojil podjetjem v Sloveniji in državah evrskega območja jasno kažejo posledice posojilnega balona slovenskih bank pred krizo, kije dosegel vrhunec konec leta 2007 v času Kordeževega prevzemanja Merkurja. Po poku posojilnega balona leta 2008 je prišlo v Sloveniji do večjega in daljšega kreditnega krča kot na evrskem območju, kar je dodatno poglobilo gospodarsko krizo. Kljub nasprotovanju zakonski omejitvi kreditiranja prevzemov Gaspari in Ribnikar do danes skupaj z drugimi predstavniki Banke Slovenije še vedno nista odgovarjala za bankrotirani nacionalni interes in večstomilijonske bančne izgube, kijih moramo kriti davkoplačevalci. Nasprotno, še vedno sta na prvih straneh dominantnih medijev predstavljena kot resna ekonomista, ko vsem solita pamet, kaj je prav in kaj ne (glej graf Bančna posojila podjetjem). Eden najbolj grotesknih dogodkov v zvezi s tajkunom Kordežem in njegovim prevzemom Merkurja seje zgodil že po izbruhu krize v začetku leta 2010, ko je dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor Kordeža povabil kot predavatelja v ciklusu Kriza, prevzemi in tajkuni ter iz tega bankrotiranega tajkuna naredil pravo medijsko zvezdo. Namesto dabi dekan ekonomske fakultete Mramor javno obsodil številna Kordeževa ravnanja, ki so potopila eno največjih slovenskih podjetij, je vsem generacijam ekonomistov na primeru predavatelja Kordeža poslal pogubno sporočilo: hazardirajte, zadolžujte in bankrotirajte podjetja kot bineti kordeži! Pred nedavnim je »resni« ekonomist Mramor v intervjuju za Večer brez trohice sramu predlagal še oživitev jugoslovanske sužnjelastniške prakse zastonj dela ob sobotah, s katerim naj bi delavci brez plačila reševali zavoženo gospodarstvo, kije propadlo zaradi norosti nacionalnega interesa in binetov kordežev. Kljub blamaži s Kordežem je tudi Mramor pred kratkim napredoval in v vladi Bratuškove postal član sveta za razvoj, Id bo odločal o prihodnosti Slovenije. Opisana pot padlega tajkuna Kordeža od ustanovnega člana Foruma 21, prejemnika nagrade za najboljšega menedžerja, gorečega zagovornika bankrotiranega mencingerjanskega nacionalnega interesa, »uglednega« predavatelja na ekonomski fakulteti do zapornika je resnična zgodba o slovenski tranziciji, Id so jo vsi dominantni mediji ob nedavni pravnomočni obsodbi popolnoma scenzurirali. Ob tem je še hujše dejstvo, da so številni takšni in drugačni »ugledneži«, ki so dolga leta tako ali drugače podpirali številna sporna Kordeževa ravnanja, danes ne samo velike medijske zvezde, ampak zasedajo tudi pomembne politične položaje, s katerih bodo znova krojili našo usodo. Sloveniji res ni pomoči! ■ Stanislav Kovač jeekonomist. Public Enemy Stanislav Kovač stanislav.kovac@fmance.si ' JbbbbbbbbbbI i___u Številni podporniki Kordeževega ravnanja so danes medijske zveze in zasedajo politične položaje. Bančna posojila podjetjem ► medletna sprememba v odstotkih | Slovenija > Novembra 2007 Kordež opravi povprečje evrskega območja j menedžerski prevzem Merkurja 40 i jan.05 jan.06 jan.07 | jan.09 jan.10 jan.ll jan.12 apr.13 nov.07 Vir: ECB

Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 13. 06. 2013 
Stran: 15