Dnevnik, 11.06.2013

Država terjala_pojasnila_o_oddelitvi_nepremičninŽito Država terjala pojasnila o oddelitvi nepremičnin. Prenos dragocenih nepremičnin Žita na podjetje, ki bi imelo enako lastniško strukturo, kot jo ima Žito, ne bi bil davčno nevtralen. Zato jih je družba skupaj z delnicami Mlinotesta in Mlinopeka prenesla na hčerinsko podjetje Šumi nepremičnine. Tudi več kot četrtinska državna lastnika Žita, Modra zavarovalnica in Slovenska odškodninska družba (Sod), nista bila seznanjena s podrobnostmi prenosa dragocenih nepremičnin, dobrih 17-odstotkov delnic Mlinotesta in več kot četrtino delnic murskosoboške družbe Mlinopek na Žitovo hčerinsko podjetje Šumi nepremičnine. Zato sta od uprave družbe zahtevala, da s podrobnostmi prenosa seznani lastnike na včerajšnji skupščini. Predvsem je bilo Modri zavarovalnici in Sodu nenavadno, da se Žitove nepremičnine niso oddelile na podjetje, ki bi imelo enako lastniško strukturo, kot jo ima Žito.

Kot je delničarjem včeraj pojasnil član uprave, zadolžen za finance, Erik Žunič, so v družbi deset let analizirali razne možnosti oddelitve nepremičnin. »Davčni svetovalci so menili, da prenos premoženja na podjetje z enako lastniško strukturo ne bi bil davčno nevtralen. Zato smo iskali druge možnosti,« je pojasnil Žunič. Ob tem, da je bil prenos premoženja na hčerinsko podjetje davčno nevtralen, Žito v zaostrenih gospodarskih okoliščinah brez soglasja kreditodajalcev ne bi mogel oddeliti premoženja, je utemeljil Žunič. Po njegovih pojasnilih je bil zaradi prenosa premoženja čisti dobiček lani nižji za slabih 150.000 evrov, drugi učinki iz tega naslova pa ne bodo nastali: »Strošek najemnine za zemljišče, ki ga mora Žito plačevati podjetju Šumi nepremičnine, je približno enak, kot sta lani znašala amortizacija in strošek nadomestila za stavbno zemljišče, ter znaša okoli 50.000 evrov na mesec« Ker se članu nadzornega sveta Adrijanu Rožiču na začetku julija izteče štiriletni mandat, je bil v sklicu skupščine predlagan za ponovni mandat. Toda vnovično imenovanje Rožiča, ki je na Kapitalski družbi zaposlen kot upravljalec premoženja, ni potekalo brez zapletov. Z nasprotnimi predlogi so bili za novega nadzornika predlagani še trije kandidati. Medtem ko je Modra zavarovalnica predlagala Miha Žejna, so KD Skladi predlagali Henryja van de Koppla, društvo mali delničarji MDS pa Rajka Stankoviča, sicer predsednika društva. Med vsemi je bil še najbližje imenovanju Stankovič, ki gaje podprlo dobrih 49 odstotkov delničarjev. Toda nazadnje je edino Rožič prejel zadostno višino glasov, in sicer 52 odstotkov. Od 25,4 milijona evrov bilančnega dobička je uprava Žita z Janezom Bojcem na čelu za dividende nameravala nameniti slabih 353.000 evrov oziroma en evro bruto za delnico. To je predstavljalo 47 odstotkov lanskoletnega čistega dobička. Na podlagi nasprotnega predloga KD Skladov pa so delničarji odločili, da se za dividende nameni dober milijon evrov oziroma 2,99 evra bruto za dividendo. Ker so na Sodu prepričani, daje uprava Žita delničarje v letnem poročilu pomanjkljivo obveščala o pomembnih informacijah, je predlagala, da letošnje poslovanje namesto podjetja UHY revizija revidira Ernst & Young, a predlog ni dobil zadostne podpore. Na pekarskem trgu lahko v kratkem pričakujemo pomembne spremembe. Gorenjska banka namerava namreč jutri prek Ljubljanske borze prodati 48-odstotni paket delnic Mlinotesta, ki jih je zarubila Vipi Holdingu. Čeprav Boje ni želel komentirati, ali se bodo potegovali za nakup paketa delnic, za katerega bo izklicna cena znašala 6,6 milijona evrov, Žito po naših informacijah zelo zanimajo Mlinotestove delnice, ki so naprodaj. V tem primeru bi lastniški delež ajdovske družbe zvišali na več kot 60 odstotkov. x

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 11. 06. 2013 
Stran: 9