Marn je namreč svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinsko prodajalno na brniškem letališču in bi ji nov terminal z bistveno večjimi komercialnimi površinami lahko prinesel tudi večje koristi. »Da podpiram projekt, sem povedal že na skupščini, nadzorni svet pa se bo moral s tem vprašanjem še ukvarjati in zbrati vse potrebne informacije,« nam je povedal Marn, ki informacij, da lobira za mesto predsednika nadzornega sveta, ni želel komentirati. Po naših informacijah naj bi Marna podpirali Skobir in oba predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Pri imenovanju novega predsednika nadzornega sveta (ustanovna seja bo predvidoma 9. julija) bosta imela tako ključno vlogo Milan Perovič in Nina Mauhler. Kot smo poročali, naj bi slednja v nadzorni svet Aerodroma v dogovoru z malimi delničarji - državni lastniki so bili brez glasovalnih pravic spravil kabinet predsednice vlade, kjer pa so to zanikali. Marnove tesne vezi z Aerodromom Da je zaradi sodelovanja z Regalom GH v konfliktu interesov, se očitno zaveda tudi Marn. »Prav zaradi tovrstnih vprašanj sem se z Regalom GH sporazumno dogovoril, da na Aerodromu Ljubljana z njimi ne bom več sodeloval,« pravi Marn, ki bo z Regalom GH še sodeloval v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Marn pa z upravljalcem brniškega letališča in Aerodromom Portorož (v tretiinski lasti Aerodroma Ljubljana) poslovno sodeluje tudi prek družbe Lipican Aer, ki je v njegovi 49-odstotni lasti. »Če bi prišlo do vprašanj, ki bi predstavljala kolizijo interesov, bi se na nadzornem svetu izločil,« zatrjuje Marn. Večinski lastnik Lipican Aer je sicer Stanislav Potočnik, tudi direktor letalskega podjetja Solinair. Slednje večino prihodkov ustvari s čarterskimi poleti in vzdrževanjem letal, nahaja pa se v novem hangarju na brniškem letališču, čeprav je uradni sedež družbe v Sečovljah, kjer je registriran Aerodrom Portorož. Prav zaradi številnih poslovnih povezav in konfliktov interesa se zastavlja tudi vprašanje, kako je Marnu sploh uspelo priti skozi nominacij ski postopek Slovenske odškodninske družbe (Sod). Marn je bil sicer res kandidat Društva malih delničarjev (MDS), vendar ga je za novega člana nadzornega sveta uradno predlagal Sod. Marn je bil edini s Sodovega seznama, kije dobil podporo, medtem ko so vse preostale imenovane nadzornike predlagali v MDS. Spomnimo, da sta Sod in Kapitalska družba po skupščini napovedala izpodbijanje imenovanja novih nadzornikov. »Če se pri članu nadzornega sveta ugotovi prisotnost konflikta interesov, bi bilo primerno, da sam odstopi s funkcije,« so nam povedali na Sodu in dodali, da imajo delničarji še vedno možnost, da nadzornika, pri katerem je podano nasprotje interesov, odpokličejo. Nov potniški terminal ali privatizacija Od izbire novega predsednika nadzornega sveta pa ne bo odvisno le nadaljevanje gradnje terminala, ki je po ocenah večine malih delničarjev nepotreben in neekonomičen, temveč tudi usoda načrtovane privatizacije Aerodroma. V času tako obsežne naložbe bi bila namreč privatizacija težko izvedljiva, še posebno zaradi negotovih učinkov investicije na poslovanje družbe. Prav to pa je po vsej verjetnosti tudi eden od ključnih razlogov, zakaj si mali delničarji prizadevajo za preložitev investicije. Po neuradnih informacijah naj bi se družba Save, ki upravlja beneško letališče, že povezala s Publikumom Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki imata prek svojih podjetij v lasti dobrih pet odstotkov delnic Aerodroma. »Prezgodaj je dajati sodbe, saj je treba počakati, da državni zbor potrdi seznam podjetij, namenjenih privatizaciji. Če bo ta seznam potrjen, bomo seveda poskušali preveriti interes med potencialnimi strateškimi partnerji, zagotovo pa pri upravljalcu beneškega in frankfurtskega letališča,« je povedal Čendak. Da je načrtovana privatizacija Aerodroma Ljubljana vzbudila pozornost beneškega letališča, je slutiti tudi iz pojasnil italijanskega premierja Enrica Letta. Po sredinem obisku premierke Alenke Bratušek je namreč Letta povedal, da »Italijo zanimajo različne panoge slovenskega gospodarstva, med katerimi so za italijanska javna in zasebna podjetja še posebno zanimivi letališki, poštni in bančni sektor«. x Brniško letališče za Save majhen zalogaj Družba Save, ki upravlja beneško letališče, je v v okoli 40-odstotni lasti družbe Marco Polo Holding, vedno večji lastniški vpliv v družbi Save pa ima tudi britanska družba tveganega kapitala Amber Capital, ki v zadnjem času pospešeno kupuje delnice in ima v lasti že okoli 15 odstotkov družbe Save. Prevzem Aerodroma Ljubljana za Skupino Save sicer ne bi predstavljal večjih težav, saj so lani ob 350 milijonih evrov prihodkov ustvarili skoraj 72 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko je bil Aerodrom Ljubljana na borzi včeraj vreden le slabih 60 miliionov evrov. R^bBBVUHiKVI llRiRHnJiroi' 'RiR^R^^RBRVlwViHl1l9lRnB>!l9wv9%Vv] lit IHRiSrali 1 I R^Rff^RldTiWrlTrJ5wflTHWHl«BP""""""' fJ ifMP* i-™ ¥511 []RRRHLXjKXuCuuRUMUBRj|aURI

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 06. 2013 
Stran: 7