Do konca leta 2007 je število delničarjev upadlo na 107.034, tečaj na borzi je bil 41,91 evra ali pri 3,3-kratniku takratne knjigovodske vrednosti delnice NKBM. Na zadnji dan leta 2007 je bila tržna kapitalizacija NKBM 786 milijonov evrov. Zdajšnje razmere Delnico NKBM ima še 97 tisoč vlagateljev. Naborzi je bila včeraj vredna 57,8 centa, poslov z njo je bilo za 10 tisoč evrov (ves prejšnji teden za 5.600). Tržna kapitalizacija celotne NKBM je 79,6 milijona evrov. Ali: sto delnic, za katere je mali vlagatelj v javni prodaji dal 2.700 evrov, je bilo včeraj naborzi vrednih 57,8 evra. Zaradi ze izpeljanih dokapitalizacij je država (s Kadom in Sodom) ta hip 81,7-odstotna lastnica NKBM. Preostalih 97 tisoč malih delničarjev ima skupaj še 18,3 odstotka banke. Odvzem prednostne pravice 2 Mali delničarji pa svojih deležev v NKBM ne bodo mogli niti zadržati. Država sije namreč kot obvladujoča lastnica NKBM izglasovala, da bo novo, 400-milijonsko dokapitalizacijo vplačala država, malim delničarjem pa da bo izključena prednostna pravica do vplačila novih delnic. Zaradi izključitve bo skupni delež malih delničarjev v NKBM z zdajšnjih 18,3 odstotka upadel pod dva oziroma morda pod odstotek. Odvisno bo od cene novih delnic, špekulira se o vsega 12 centih. Drastičen ukrep Izključitev nikakor ni običajna: prednostna pravica do nakupa sorazmernega števila novih delnic je premoženjska pravica in njena izključitev je najmočnejši poseg vkorporacijski položaj delničarja. Izključitev je dopustna le v skrajnih primerih, ko je to edina možnost in nujno za dosego cilja. Ali kot pravijo poznavalci: izključitev prednostne pravice nedržavnimlastnikomvNKBM (enako je pri NLB) kaže, da so razmere zbankami skrajno resne in se ukrepa drastično. Na Banki Slovenije ne razkrijejo, ali so izključitev zahtevali z odredbo kot pri Abanki, kjer delničarji niso bili zmožni izpeljati dokapitalizacij. Posredno pa razlagajo, da bo država NLB in NKBM reševala na podlagi kriznega zakona pri tem pa pogoje, ker gre za državno pomoč, postavlja evropska komisija: »Izključitev prednostne pravice delničarjev je pomemben dejavnik pri načrtovanju obsega in pogojev državne pomoči.« Kako popraviti slabo izkušnjo malih? 3 »Zaradi upada cene delnice naložba v NKBM gotovo ni bila najprijetnejšaizkušnja. Vlagatelji se vendarle zavedajo, da so bila predkrizna leta zaznamovana z različnimi baloni - borznim, nepremičninskim ...« komentira Matej Rigelnik iz NLB. Po Mateju Šimnicu iz Alte so mali vlagatelji v NKBM razočarani in se bodo borzi izogibali. »Vendar pa tak 'izkupiček' ni neobičajen niti v zahodnem svetu, sploh pa ne za vlagatelje, ki so na trg vstopali ob koncu cikla rasti,« pravi. Nemška »NKBM« Rigelnik razlaga: »Podobno bolečo izkušnjo so imeli z nakupom delnic nemškega telekoma Nemci. Država se je pred več kot 15 leti odločila za prodajo delnic telekoma neposredno malim vlagateljem. Zaradi borznega balona tehnoloških podjetjih so ti imeli velike izgube. Delnica Telekoma še zdaj kotira 90 odstotkov pod najvišjimi vrednosti. To je statistično značilno zavrlo kulturo vlaganja v las tniške vrednostne papirje in zlasti neposredne naložbe v posamezne delnice. Zelo verjetno je imela izkušnja z delnico NKBM podoben vpliv v Sloveniji.« Alternativa so obveznice 4 In na kaj zdaj lahko računajo podjetja? Lahko pridejo do denarja malih? »Bolj kot na izdajo delnic lahko podjetja z dobrim poslovanjem računajo na uspešne izdaje obveznic,« meni Rigelnik. Omenja več podjetij, Id so z obveznicami prišla do svežega denarja: Petrol (tri obveznice, trije komercialni zapisi), GEN-I (komercialni zapisi), Cimos (obveznice), KB-1909 (obveznice), Zavarovalnica Triglav (obveznice), SID banka (obveznice), Gorenje, Mercator. »Do konca leta se nam obeta nova izdajakomercialnih zapisov Petrola in kopica novih izdajateljev, ki do zdaj še niso izdajali obveznic,« pravi. Manj španovij z državo Po Šimnicu bodo morale uprave družb precej več vložiti, da bodo dobile vlagatelje. Mali vlagatelji pa bodo previdnejši, tudi v zvezi z deležem uprave, tujcevin države. »Delež države bo imel negativni učinek.« Matej Šimnic, Alta Invest Verjetno bo za pridobitev denarja od malih vlagateljev treba storiti precej več kot v preteklosti. Uprave podjetij si bodo morale pridobiti zaupanje. Mali vlagatelji pa bi morali biti in verjetno bodo bolj pozorni tudi na lastniško sestavo, delež lastništva uprave, tujcev in seveda države, te predvsem v negativnem smislu. Matej Rigelnik, NLB: Redkokatero stvar nam bo še kdaj uspelo prodati po tako ugodnih pogojih, kot je država leta 2007 prodala NKBM malim vlagateljem. Podobno bolečo izkušnjo kot z NKBM so imeli Nemci z nakupom delnic nemškega telekoma. Bolj kot na izdajo delnic lahko podjetja z dobrim poslovanjem računajo na uspešne izdaje obveznic. ■ Konec leta 2007 je več kot 110 tisoč malih vlagateljev od države kupilo delnice NKBM po ° I ' — • 27 evrov. Dobili so zelo grenko delničarsko lekcijo. o^Z^no^.^om-^m.^os^.^oa, Vir: LJSE

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 13. 06. 2013 
Stran: 9