Žurnal24, 13.06.2013

Pravila za_vse_le_za_državo_nePravila za vse, le za državo ne » DAVID JUG Ljubljana. Poslanci imajo na mizah predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi nekatera pravila oklestil. "Vlada želi preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države, z zakonom pa se bo preprečil nastanek večje materialne škode delničarjem v Sloveniji," se glasi uradno pojasnilo popravkov. Korist le za državo A poznavalci ocenjujejo, da se bo z novimi pravili zavarovala le država. Preprečiti želi zaplete, kot je bila izguba glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav. Prevzemni prag je z neposrednim deležem v Triglavu in posrednim lastništvom prek nekaterih drugih podjetij presegla. Ker prevzemne ponudbe, kot to določa zakonodaja, ni dala, ji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice. Zdaj vlada pravila igre spreminja. V imenu javnega interesa bi lahko lastniki oziroma država glasovalne pravice zahtevala nazaj.

Poleg tega lastniku delnic pet let po pridobitvi vrednostnih papirjev ne bo treba objaviti prevzemne ponudbe. "Rušijo koncept zakona" "Takšne izjeme rušijo koncept zakona o prevzemih. Ko je država ta pravila z deleži povezanih oseb uvedla, je to storila ravno zato, da se zakonodaja ne bi izigravala. Strokovnjaki smo takrat opozarjali, da je zakon zelo strog in da se lahko ravno državi zgodi, da ga bo kršila. Država je namreč v Sloveniji največji delničar. Ne le prek neposrednih deležev v podjetjih, tudi posredno. Samo tri državne banke so v zadnjih letih dobile deleže v številnih podjetjih, kjer je država že bila lastnica. To se vse šteje za povezano lastništvo. Naša opozorila države niso zanimala, ker je bila takrat moderna gonja proti tajkunom, ki so prevzemali podjetja prek parkirišč, zdaj pa se ji je to vrnilo kot bumerang," je kritičen Borut Bratina z mariborske ekonomske fakultete. Pomisleke do vladnih predlogov ima tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba, ki opozarja na pomanjkljivosti predlagane ureditve. Da bodo predlagane rešitve, ki jih je včeraj sprejel parlamentarni odbor za gospodarstvo, povzročile težave, poudarjajo tudi na ATVP, kjer med drugim opozarjajo na problematičnost definicije termina javni interes: "Gre za pomensko odprt pojem, ki ga bo zato treba restriktivno razlagati." Po svoje tudi pri regresu Dvojna merila ima država tudi pri določanju višine regresa. V gospodarstvu je z zakonom najnižji predpisan znesek 783 evrov, javnim uslužbencem pa ga je krepko znižala: najvišji znaša 692 evrov, najnižji vsega sto evrov. Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije sicer meni, da stanje državne blagajne za višja izplačila ni primerno. Dodaja, daje v gospodarstvu višina odvisna od uspešnosti podjetij v posamezni panogi. Tisti, ki niso likvidni, bodo regres izplačevali šele novembra. EE3 david.jug a zurnal24.si Pravila morajo veljati za vse, država ne more biti izjema. To je v nasprotju z evropskim pravnim redom, gre za diskriminatorne določbe do drugih investitorjev. Borut Bratina, pravnik Takšne ureditve nima nobena država, zakon bi moral ščititi manjšinske delničarje, je predlogom na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo nasprotovala opozicija. Zakon o prevzemih. ,.-'' / J* Država bi stroga pravila omilila, ■' JT a popravki bi veljali le zanjo.' / jr Regres. , / V gospodarstvu ga mo/- / jf rajo izplačati najmanj , jT 783 evrov, v jav-'' / f 1 / ..Č^£ nem sektorju je"' y f najvišji 692. X "^P^A

 

Medij: Žurnal24
Avtorji: Jug David
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Tema dneva
Datum: 13. 06. 2013 
Stran: 2