Takratna ministrica zagospodarstvo Darja Radič je potezo AUKN obsodilain opozorila, da odločitev v zvezi s prenosom prednostne pravice na energetske družbe ni bila v skladu s sektorsko politiko za energetiko ter da bi lahko sodelovanje pri dokapitalizaciji škodovalo omenjenim podjetjem. Z osem na 0, BO evra Za delnico NKBM so Eles, GEN energija in Pošta Slovenije plačali osem evrov, danes je cenapri pol evrana delnico. Oportunitetna izguba omenjenih treh družb je ta hip okoli 45 milijonov evrov, karje polovica vrednosti hidroelektrarne Krško, kije začela obratovati pred nekaj tedni. NKBM je tik pred novo, 400-milijonsko državno dokapitalizacijo; zaradi »akutnosti« stanja bo malim delničarjem izključena prednostna pravica do nakupa novih delnic. Formalnega sklepa o tem sicer še ni, a se pričakuje. Z novo državno dokapitalizacijo se bo skupni delež vseh 97 tisoč malih delničarjev - vključno z omenjenimi tremi družbami - zmanjšal z zdajšnjih 18,3 odstotka NKBM na pod dva odstotka, odvisno od cene novih delnic. Če bo res le 12 centov, bo sveženj delnic treh družb, nekdaj vreden 47,5 milijona in zdaj tri milijone (upoštevajoč borzno ceno), vreden le še okoli 713 tisoč evrov. »Glede na trenutne razmere in seveda ceno delnice na borzi bodo državne družbe, ki so sodelovale pri takratni dokapitalizaciji NKBM, morale znova slabiti to naložbo,« pravi analitik Alte Matej Šimnic. In dodaja: »Ker se z delnico NKBM še vedno trguje na borzi, bodo v skladu s tem tudi vrednotenja portfeljev. Zato ne pričakujem, dabo v kratkem prišlo do popolnega odpisa vrednosti. S tem bodo družbe verjetno odlašale.« Kdo bo plačal račun? V vseh treh »investicijskih« družbah poudarjajo, da»naložbo«vNKBMvizkazih vrednotijo po borzni ceni, kar seveda vplivana vsakokratne izide družb. Kdo je po njihovem odgovoren za te izgube? V GEN energiji, ki jo vodi Martin Novšak, poudarjajo: »Naložba prav gotovo ni bila najboljša poteza, ki jo je skupščina naložila upravi, zato uprava niti nadzorni svet družbe nista odgovorna za to naložbo oziroma potezo lastnika.« Na Pošti Slovenije dodajajo: »Naložbo v delnice NKBM nam je narekoval lastnik prek tedanjega AUKN s skupščinskim sklepom in Pošta Slovenije je morala povsem avtonomno odločitev lastnika spoštovati.« Enako na vprašanje, kdo je odgovoren za to odločitev, odgovarjajo na Elesu: »Delnice NKMB smo kupili v skladu z zahtevami sklepa skupščine družbe oziroma takratnega AUKN.« Kdo bi se opral krivde? Poznavalci trdijo, daje odločitev o dokapitalizaciji, ki sojo izpeljale tri državne družbe, zrasla v krogu takratnega finančnega ministra Franca Križaniča in člana uprave AUKN Marka Goloba. Oba sta denimo močno nasprotovala tudi predzadnjemu poskusu prodaje Mercatorja Agrokorju, ko je ta za delnico ponujal 221 evrov. Dejavna sta bila tudi ob tokratnem poskusu prodaje. A vrnimo se k NKBM. Marko Golob je v nedavnem pogovoru za Delo o svoji in odgovornosti AUKN povedal: »Sloje za prvovrsten medijski spin. Dokapitalizacija NKBM ima tri dimenzije: pravno, ekonomsko in kriminalno. Pravno agencija ni mogla niti smela ravnati drugače, ker so jo k temu zavezovali dva sklepa vlade z začetka leta 2011 in jasno navodilo parlamentarnega odbora za finance iz aprila istega leta, ki je zahtevalo, da v NKBM ohranimo deleže, tudi če v pro-■%a.04.ii) m «Sf < _s____ Vrednost NKBM upada, cena državnega lastništva podjetij in bank pa postaja vsak dan višja računu ne bi bilo zadostnih sredstev, na način, kot smo to izpeljali. Treba je vedeti, da agencija pri nakupu, prodaji ali zamenjavi deležev nima nikakršne pristojnosti in da mora v celoti slediti navodilom vlade in državnega zbora.« Toda Golob je aprila 2011 pred parlamentarnim odborom za finance poslance prepričeval: »Pri tej ciljni dokapitalizaciji je za državo še toliko bolj pomembno, da država oziroma druge entitete v njeni lasti pride do kapitalizacije, sodelujejo, navsezadnje pri tej ceni je to po našem mnenju zelo dobro in smiselno. Sodelovanje države, ki ga priporočamo, bo poleg vseh ostalih zadev, poleg ohranitve lastne vrednosti premoženja, dalo tudi dodaten pozitivni signal kapitalskim trgom pri ocenjevanju bonitet banke.« To je prepis magnetograma Golobovega nastopa pred odborom. Križanič je šel le nekaj dni po opravljeni dokapitalizaciji še dlje in napovedal, da bodo tri državne družbe svoj delež v NKBM prodale z dobičkom. Takratna predsednica uprave AUKN Dagmar Komar pa je pred kratkim dejala, da so se takrat zanašali na podatke, ki jim jih je dala uprava NKBM. Komarjevaje zdaj zaposlena v Elelctro Energiji, hčerinski družbi Elektra Ljubljane, in sicer kot svetovalka za podporne dejavnosti. »Sodelovanje države, ki ga priporočamo, bo poleg vseh ostalih zadev, poleg ohranitve lastne vrednosti premoženja, dalo tudi dodaten pozitivni signal kapitalskim trgom pri ocenjevanju bonitet banke.« ■ Nekdanji član uprave AUKN Marko Golob o nujnosti državnega sodelovanja pri dokapitalizaciji NKBM

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Šimac Jurij
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 24. 06. 2013 
Stran: 13