Te bodo v nekaterih primerih tako dosegle dva- ali večkratnik vsote, ki jo je za delitev delničarjem predvidela uprava posameznega podjetja. Že danes bodo delničarji na zahtevo Splitske banke in banke Hypo-Alpe-Adria odločali tudi o višji dividendi Krke. Namesto sprva predlaganih 1,61 evra naj bi bruto dividenda znašala 2,50 evra na delnico. A ker državni Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) tega menda ne bosta podprli, poznavalci pričakujejo, da skupščina predloga ne bo izglasovala. Več denarja za državo Višje dividende pomenijo seveda tudi višje prilive za proračun in oba državna sklada. Dividendni prilivi v državni proračun so se lani v primerjavi z predlani več kot podvojili. Skupni dividendni prihodki so dosegli 143 milijonov evrov, od cesar so kar dve tretjini izplačil predstavljale dividende iz energetskih družb. Spomnimo, da je Janševa vlada za polnjenje proračuna lani v tem sektorju postrgala skoraj vse dobičke, in sodeč po skupščini Elektra Maribor letos ne bo veliko drugače, saj si bo država izplačala kar 90 odstotkov bilančnega dobička te družbe. Država letos pričakuje približno devetdeset milijonov evrov dividendnih prihodkov, ki pa utegnejo biti še višji, saj se bo samo zaradi višje dividende Telekoma v proračun nateklo približno 45 milijonov evrov. Dividende namesto kupnin Predsednik uprave Soda Tomaž Kuntarič priznava, da so višjo dividendo ponekod podprli tudi zaradi proračunskih potreb. »Vendar ne na pamet in ne povsod,« dodaja. »Če ima družba jasno strategijo, ki jo izvaja, jo podpiramo tudi pri dividendni politiki,« pravi. Tako je Sod nasprotoval višji dividendi v Heliosu, saj ga skrbi, kako bo to vplivalo na sklepno fazo prodajnega postopka te družbe. Predsednik uprave Kapitalske družbe Bachitar Djalil pojasnjuje, da so v družbah, kjer imajo glasovalno pravico, višjo dividendo podprli, saj je upravljanje Kadove likvidnosti usmerjeno v izpolnjevanje 50 milijonov evrov letne obveznosti do pokojninske blagajne. Dividende so pomemben prihodek Kada, saj ta tako kot Sod v zadnjem obdobju ni prodal nobenega pomembnejšega kapitalskega deleža. Kot pojasnjuje Djalil, je Kad tudi zato sklenil, da praviloma podpira izplačilo dividend v višini približno polovice čistega poslovnega izida tekočega leta, medtem ko je bil ta delež prej tretjinski. Izjema so investicijske priložnosti družbe, neizplačila zaradi davčnih omejitev, neracionalno zadržani dobički in podobno. Višje dividende, manj razvoja »Lastnik ima absolutno pravico, da izglasuje višjo dividendo od predlaganih. Vendar višje ko so dividende, manj je v podjetju kapitala, ki je na voljo za prihodnje projekte, in to je lahko problem. Še posebno če se izplačane dividende ne reinvestirajp, ampak namenijo za tekočo porabo ali pretekle obveznosti. Višja ko je dividenda, manj dobička se zadrži, torej je manj denarja za investicije, to pa pomeni manj prihodka in manj dividend v prihodnjih letih,« meni ekonomist dr. Aljoša Valentičič. Hkrati opozarja, da je bila naša dividendna donosnost v preteklosti nižja kot v tujini in da se je podjetjem očitalo, da so zadrževala preveč dobička, ki ga niso imela kam vlagati. »Temeljni princip za podjetja je, da se najprej porabi poceni vir iastnega kapitala v obliki zadržanega dobička za donosne projekte, šele potem se izplača preostanek v obliki dividend. Ce je bil ta prag potreb po kapitalu za donosne projekte presežen, je to slabo za podjetja, saj bodo za te projekte morala na trg po sveži kapital, kar ni poceni,« opozarja Valentinčič. Dodaja, da nestabilna dividendna politika pri nas vnaša dodatno negotovost na trg kapitala. Pred prodajo izčrpali dobičke Predsednik Združenja malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič podpira izplačilo višjih dividend, zlasti v družbah, ki jih namerava država prodati. »Izkušnje kažejo, da to bistveno ne vpliva na ceno in je neumnost dobičke puščati novemu lastniku,« je prepričan. Valentinčič se s tem argumentom ne strinja: »Racionalni vlagatelj bo odštel denar, ki je bil počrpan.« Pri podjetjih, ki se razvijajo, Stankovič zagovarja delitev tretjine dobička, višjo dividendo podpira tudi v Krki. Delova javna razprava Na Delu smo v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije odprli javno razpravo o upravljanju državnih družb, ki jo lahko spremljate na zgod. be/upravljanje, prispevke pa pošljete na upravljanje® delo.si. ■BBBBBBBBBBBBBBBBBM^BBBBBBBaaiaaflBB BaaaM Mi) "Ti *** L aJtJLŽ 1 . -jdf JIŠ** ' ■5*' v .""■.'*i„.i. ' ■■>;.£ /h sjOBL" ■ -. 'mBtBWmmmWŽm~a]mm^A 'JmmmAk V Cinkarni so si delničarji izborili dividendo, Čeprav je uprava ni predlagala. Foto Marko Feist Dividendni prihodki državnih lastnikov Zvišanje dividend i7Cte0V . nt v milijonih evrov v evrih "JS de iSjS «,' , petrol š^io ' io »proračun »Kad .Sod |U zavarovalnica Triglav 1 Wfy Telekom Slovenije 1,46 8,50 n Kjfa, Helios 8 15 7W3 70,36 68,77 H |° '- '-■ J a ||j| Sm 3V9 XK Hj Aerodrom 0,43/0,54** 0,63/0,74** 1^ ff 12,63 13,73 W 992 11,59 S 10,71 ".78 11 12,10 16 ' 58 Elektro Maribor 7 0,07 0,09 o, 11111 , mm , il« , mmm , »Laa , ™°™ 0,60 3,80 2008 2009 2010 2011 2012 * o predlogu bodo Elelnttarji odločali danes delo vin sod, lema porocjia drjju, dokumentacija Dela ** dividenda a prednostne delnice

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 04. 07. 2013 
Stran: 8