Dnevnik, 12.06.2013
Borzni komentar V znamenju skupščin Andrej Obed, Abanka Vipa Čeprav naj bi potekala zaključna usklajevanja pri prodaji večinskih paketov družb Helios in Mercator ter procesi dokapitalizacij v nekaterih finančnih institucijah in je vlada napovedala skorajšnji začetek prodajnihpostopkov v 15 podjetjih, je dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu precej umirjeno. Stopnja nezaupanja je zaradi negativnih praks v preteklih letih predvsem med domačimi investitorji še vedno visoka, na nakupni strani pa se pojavljajo praviloma tuji investitorji. Ob umirjenem trgovanju se je vrednost indeksa SBI TOP ustalila malo nad 200-dnevnim povprečjem na nivoju okoli 600 indeksnih točk.
Bolj zanimivo dogajanje poteka na skupščinah, kjer prihaja predvsem do dodatnih predlogov glede izplačila višjih dividend, ki so praviloma tudi potrjeni. Tako je bila večkrat izglasovana dividenda, ki ob trenutnih tržnih cenah predstavlja donosnost, ki sega od 5 pa do celo 10 odstotkov. To kaže na povečane potrebe večjih delničarjev po likvidnosti, na drugi strani pa, da se delničarji bolj zavedajo vloge in pravic, ki jim pripadajo. Na skupščinah se zaznava tudi več neprijetnih vprašanj za vodilne predstavnike družb kot v preteklih letih in zahtev po posebnih revizijah za določene posle v preteklem obdobju. Zanimiv je bil razplet dogajanja na skupščini Aerodroma, kjer je ATVP odvzela glasovalne pravice državnim lastnikom, skupina malih delničarjev pa je na skupščini izglasovala višje dividende, svoje predstavnike v nadzornem svetu, predlog o gradnji novega terminala pa sploh ni šel na glasovanje. Ob objavi podatka o visokem padcu BDP v prvem četrtletju seje donosnost 10-letne slovenske obveznice iz nivojev pod 6 odstotkov povzpela na 6,3 odstotka. Razlog za visok donos se skriva v nezaupanju trgov, da bo politiki z ukrepi uspelo obrniti negativni trend pomembnejših kazalnikov, kot so zadolženost glede na BDP, gospodarska rast in brezposelnost. Trenutno sicer ugodni kazalniki glede zadolženosti države in pa plačilnobilančni presežek niso prepričali udeležencev na trgu, da nam bo uspelo z ustreznimi ukrepi in reformami doseči dolgoročno stabilen preobrat v pozitivno smer. Ker pomeni vsak odstotek pribitka ob trenutni ravni zadolženosti za vsaj 100 milijonov evrov višji strošek na letnem nivoju, ta pa se bo samo še dvigoval, bi bilo smiselno razmisliti o neke vrste dogovoru z evropskimi institucijami. Kaj lahko se zgodi, da se bomo ob vseh izvedenih ukrepih, ki bi jih izvedli tudi ob prošnji za pomoč, ob zadolževanju na mednarodnih trgih še vedno plačevali previsoko obrestno mero. Ukrepi, ki jih trenutno sprejema slovenska vlade in so v večjem delu posledica pritiskov mednarodnih institucij žal še niso zagotovilo, da se bomo na mednarodnih trgih lahko zadolževali po nižjih obrestnih merah. x
Medij: Dnevnik
Avtorji: Obed Andrej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 12. 06. 2013
Stran: 24