Finance, 19.06.2013
V prihodnjih nekaj dneh naj bi se vendarle do konca odvila zgodba Diners Cluba Slovenija. Če ne bo drugega kupca, bi ga utegnila prevzeti ameriška »mama«, je slišati. Na ameriškem Discover Financial Serviceu (DFS), ki ima v lasti Diners Club International, kot ponavadi »špekulacij ne komentirajo«. Neuradno pa je slišati, da bi bili Američani, če drugega kupca ne bo na obzorju, pripravljeni prevzeti Diners Slovenija in njegove dolgove do prodajnih mest. Neuradno naj bi jim bila pomembna predvsem zaščita ugleda v Sloveniji in širši regiji. Iz virov blizu Dinersapaje na drugi strani slišati, da se lastnik Tomaž Lovše o prevzemu še vedno pogovarja s hrvaško vejo Erste Bank. Zakaj je Banka Slovenije čakala leto dni? Zapadle in nezapadle obveznosti Dinersa do prodajnih mest obsegajo skoraj 30 milijonov evrov.
Kot je razvidno iz pred kratkim objavljene odločbe Banke Slovenije, s katero je ta Dinersu odvzela licenco, je regulator Lovšeta na neporavnane obveznosti prvič začel opozarjati pred skoraj letom dni. Od takrat, kot izhaja iz odločbe Banke Slovenije, so neporavnane obveznosti naraščale iz meseca v mesec. Zakaj torej Banka Slovenije ni ukrepala prej? Delno je razlog v tem, da iers na koncu reševali Američani? je Lovse posloval prek druge družbe D C Finance. »V zvezi z družbo D C Finance je treba pojasniti, da ta - glede na naravo storitve - ne opravlja plačilnih storitev in zato ne zapade pod nadzor Banke Slovenije. Poslovni odnos med prodajnimi mesti in družbo D C Finance se torej ne presoja v luči razmerja med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev, ampak gre za civilnopravno razmerje med dvema poslovnima subjektoma in je, če se pogodbe ne izvršujejo ali se ne izvršujejo pravilno, mogoče take spore reševati sodno,« pojasnjujejo na Banki Slovenije. Se je Diners kot dolžnik prijavljal v obvezni pobot in zakaj ne? Ob težavah Dinersa in predvsem njegovih upnikov se več bralcev sprašuje, ali je Diners kot dolžnik zapadle neporavnane obveznosti prijavljal v obvezni pobot pri AJPES. Oziroma zakaj jih ni in zakaj ni ukrepal Durs kot inšpekcijski organ. Iz Dinersa včeraj niso odgovorili, na AJPES in Dursu pa se sklicujejo na varovanje davčne oziroma poslovne tajnosti. Z AJPES so opozorili le, da se zakon (ZPreZP-1) uporablja za pogodbe, sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. In sicer kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (dolžnik). »Ocenjujemo, da gre v primeru Diners Club Slovenija za finančne obveznosti.« To pa pomeni, kot nam je pojasnil sogovornik, ki ne želi biti imenovan, da gre za specifičen položaj. »Upnikom, torej trgovcem, bi Diners moral nakazati denar, ki gaje prejel od kupcev - torej gotovino. Te pa prek pobota ne bi dobil oziroma te situacije ne bi razrešil,« nam je povedal vir in neuradno potrdil, da se Diners kot dolžnik dejansko ni prijavljal v obvezni pobot.
Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Šimac Jurij
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 19. 06. 2013
Stran: 5