Spomnimo, da so po zakonu za poslovanje z lastnim premoženjem odgovorni tako nadzorniki kot člani uprav. A odškodninske tožbe so bile pri nas do zdaj praviloma vložene le proti nekdanjim članom uprav, ki so (domnevno) oškodovali družbe, ne pa tudi proti nadzornikom. Zakaj je tako? Nadzorniki ponavadi premalo obveščeni - pa še »naši« »Praviloma se od nadzornikov podjetij ne more pričakovati tako podrobno poznavanje dogajanja v družbi kot od uprave. Nadzorniki bolj ali manj pregledujejo le rezultate poslovanja, o posameznih poslih pa niso obveščeni, razen če uprava - kot je v NLB - nima statutarnih omejitev in mora tudi za manjše posle prositi soglasje nadzornikov. Pa še tuje težava - uprave lahko napačno ali pomanjkljivo seznanjajo nadzornike. Druga stvar pa je to, da delničarji 'svojih' predstavnikov v nadzornem svetu tudi ne želijo tožiti,« pravi odvetnik, specializiran za gospodarsko pravo, ki ni želel biti imenovan. Pri kazenskih tožbah je največja težava to, da morajo tožniki dokazati naklep. Torej, daje uprava namerno oškodovala družbo. To pa je ponavadi zelo težko. Česase lahko boji Debeljak Na začetku februarja letos smo razkrili osnutek revizije, ki gaje izdelala hiša PricewaterhouseCoopers (PwC). Revizorji o nekdanji Debeljakovi upravi in poslovodenju predpostavljajo, daje možno, daje nekdanje vodstvo »naklepno napihovalo vrednosti premoženja in naložb, da bi prikazalo boljše poslovne rezultate, navadno s sodelovanjem revizorja«. Da so »možna naklepna preplačila za premoženje ali naložbe, v zameno za provizije«. Daje možno, da se je uprava »preveč zanašala na zunanje svetovalce pri širitvah na druge trge in daje možna nezmožnost ali nepripravljenost uprave, da svetovalce nadzira«. Prav tako dopuščajo »možne namenoma slabe investicijske odločitve na neprimernih lokacijah, v zameno za provizije«, pa »naklepno sprejetje slabših pogojev v zameno za provizije« ter »naklepno slabše investicijsko načrtovanje brez ustreznih analiz«. Več lahko preberete na spletni povezavi (www.finance.si/8332829). Pisali smo že, da lastniki Mercatorja pregledujejo tudi pravno podlago za morebitne odškodninske tožbe zaradi neuspele lanske prodaje družbe, kije obetala še enkrat višjo kupnino od letošnje. Rekorderji v tožbah v NKBM, telekomovci in nekdanji hypovci Tožbeni zahtevek, vreden 66,5 milijona evrov, so proti 15 osebam pred nedavnim vložili tudi v NKBM, neuradno tudi zoper nekdanjega šefa Matjaža Kovačiča. Aleš Hauc, zdajšnji predsednik uprave, podrobnosti ni razkril. Telekom Slovenije je proti svojim nekdanjim šefom, ki jih je vodil Bojan Dremelj, vložil odškodninske tožbe, vredne 55 milijonov evrov. Gre za tožbi zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma pri nakupu kosovske družbe Ipko.net in družbe Najdi.si. Proti nekdanjim članom uprave Hypo Bank in Hypo Leasinga (največ se jih nanaša na Boža Špana, Antona Romiha in Andreja Potočnika) jebilo do zdaj vloženih že za skupaj dobrih 40 milijonov evrov odškodninskih tožb. Po naših podatkih v Celovcu pregledujejo še nov sveženj dokumentacije, iz tega pa lahko pričakujemo nove tožbe. Konec maja seje na sodišču začel tudi postopek v odškodninski tožbi zoper nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina ter nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke. Ti naj bi logistični družbi skupaj povzročili za 37,5 milijona evrov škode. Prav tako maja se je začela obravnava v tožbi Luke Koper proti nekdanjim vodilnim, ki naj bi v času, ko je upravo vodil Robert Časar, z nakupom 10-odstotnega slovaškega holdinga TTI Skupine povzročili za 19 milijonov evrov škode. Luka Koper je ena redkih družb, kjer tožijo tudi nadzornike - a ti že zatrjujejo, da so bili zavedeni. Šef nadzornega sveta je bil takrat Metod Mezek. Upravi in nadzornike Premogovnika Velenje in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) odškodninsko tožijo mali delničarji rudnika. Tožbeni zahtevek je vreden 17,4 milijona evrov, tožbe so vložene zoper 13 oseb iz uprav in nadzornih svetov, ker pri izpolnjevanju svojih nalog niso ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Zaradi izplačila odškodnine lastniku zemljišča pri Trebnjem Mirku Kovačiču je uprava Darsa pod vodstvom Matjaža Kneza vložila tri milijone evrov vredno odškodninsko tožbo zoper nekdanjo predsednico uprave Matejo Duhovnik, članico uprave za finance Gordano Boškovič, izvršnega direktorja za finance Boštjana Kovača in vršilca dolžnosti izvršnega direktorja pravne službe Edvarda Gerdeja. Razkriti deli pogodbe z Agr okor jem Uprava Mercatorja je sinoči, že po koncu redakcije, na spletnem portalu borze za obveščanje Seonet objavila izvlečke pogodbe o prodaji Mercatorja Agrokorju. Kot je že popoldne povedal Toni Balažič, je bila večina dejstev že napisana v medijih. Spomnimo, da lahko lastniki iz konzorcija prodajalcev in mali delničarji Mercatorja zdaj le še čakajo. Posel naj bi bil končan v devetih mesecih do leta dni, saj mora Agrokor pridobiti še vsa dovoljenja regulatorjev in speljati lastno dokapitalizacijo. Je pa Ivica Todorič, prvi človek hrvaške družbe, obljubil, da bodo objavili tudi prevzemno ponudbo za nakup preostalega deleža. Zoper ekipo 2 ŽigeDebeljaka s (skrajno * levo) se napovedujejo odškodninske tožbe. Do zdaj so najtežje dobili Matjaž Kovačič (zgoraj) iz 0 NKBM, ekipa g Bojana 3 Dremlja(v sredinOs Telekoma in ekipa Boža ŠpanaizHypa. I RS __________________________________________ Že leta 2010 so odškodninske tožbe, ki bi lahko dosegle tudi 200-milijonsko vrednost, napovedovali v Merkurju. Zoper ekipo Bineta Kordeža, ki je že pravnomočno obsojen v kazenskem postopku ter ga čaka šest let in pet mesecev zapora zaradi oškodovanja nakelskega trgovca, so tožbe že vložili, v Merkurju pa nam včeraj višine tožbenega zahtevka niso vedeli povedati.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 19. 06. 2013 
Stran: 17