V tožbi, s katero dokazuje ničnost izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) pretekli teden doplačalo takso v višini vrtoglavih 3.345,00 EUR - skladno s sklepom pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker je VZMD v tej zadevi že plačal takso v višini 210,00 EUR, to pomeni, da je bilo sodišču za to, da je tožbo sprejelo v obravnavo, potrebno plačati takso v višini kar 3.555,00 EUR.

V svojem sklepu o povišanju takse, ki ga je izdala 27. novembra 2014, je sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Simsič zapisala, da »se vrednost spornega predmeta določi na 200.001,00 EUR«, v obrazložitvi pa, da je tako odločila zato, ker ima tožena stranka (NLB) v primeru, če izgubi to tožbo in zatem še pritožbo na Višjem sodišču, skladno s 490. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravico zahtevati revizijo pred Vrhovnim sodiščem le, če vrednost spornega predmeta presega 200.000,00 EUR. Opisanemu sklepu je sodnica že priložila tudi plačilni nalog v višini 3.345,00 EUR.

VZMD je v roku vložil ugovor, v katerem je poudaril, da je opisana razlaga popolnoma nelogična, saj pomeni zamenjevanje vzroka in posledice - dejansko se pravica do revizije ugotavlja v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta, ne pa vrednost spornega predmeta v odvisnosti od pravice do revizije! Ugovor je ista sodnica Andreja Simsič, dne 22. decembra 2014, zavrnila z obrazložitvijo, da je ugovor utemeljen le, če je taksa že plačana ali jo je sodišče nepravilno odmerilo, do česar pa ni prišlo, saj je sodišče odmerilo takso 3.555,00 EUR, kar je po veljavnem tarifniku pravilna višina takse za vrednost spornega predmeta 200.001,00 EUR.

Ker bi se rok za plačilo odrejene takse iztekel, neplačilo pa bi pomenilo, da bi sodišče iz formalnega razloga zavrglo tožbo, ki jo je z veliko tehtnimi vsebinskimi argumenti pripravila skupina pravnih strokovnjakov, je VZMD včeraj to takso (do)plačal. Ob tem v VZMD izražajo upanje, da je šlo zgolj za nesporazum, katerega krivice bodo v dogledni prihodnosti popravljene, in ne za še enega v vrsti korakov, pri katerih oblastniki ne izbirajo sredstev, da bi izčrpali razlaščene imetnike podrejenih obveznic in VZMD kot njihovega zastopnika ter tako preprečili, da bi trdni pravni argumenti dobili pravičen epilog na sodiščih.