NEZADOSTNO! – VZMD ocenil nov predlog zakona za odpravo krivic 110.000 razlaščenih vlagateljev v slovenske banke – javni poziv Predsedniku vlade RS, Finančnemu in Pravosodnemu ministrstvu ter SDH, k enostavni in hitri rešitvi po desetletju od sramotnih izbrisov in oškodovanj

Iz VZMD uvodoma pozivajo Vlado RS, da pri pripravi zakona končno zagotovi udeležbo tistih državnih uradnikov, ki z razlastitvijo (izbrisom) vlagateljev niso neposredno obremenjeni, obremenjene državne uradnike pa VZMD poziva, da se od urejanja področja - ki so ga že dvakrat zavozili - distancirajo. »Nov« predlog Ministrstva za finance, torej njihov tretji poskus, da na ustavno skladen način zagotovi sodno varstvo razlaščenih vlagateljev, je namreč pričakovano enak prejšnjima dvema.

Nadalje VZMD poziva SDH, da javno izrazi svojo pripravljenost, da pozitivne učinke pripojitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) deli z razlaščenimi vlagatelji. Takšna opredelitev bi razbremenila odločanje, ali mora vir poplačila razlaščenih vlagateljev biti državni proračun ali Banka Slovenije, ter tako pospešila pot do končne rešitve. V Združenju namreč že vseskozi opozarjajo, da ob »sanaciji« bank, bančno premoženje ni izginilo, temveč je bilo podvrednoteno in preneseno na DUTB. Zato so zagovarjali in tudi v zakonski formi predlagali, da bi premoženje DUTB – brez obremenjevanja proračuna RS in Banke Slovenije – služilo kot vir poplačila razlaščenih vlagateljev. Na DUTB za kaj takega seveda ni bilo posluha. Konec lanskega leta pa je bila DUTB pripojena SDH, kar pomeni, da bi slednja ves pozitivni učinek pripojitve morala uporabiti za sanacijo prikrajšanj oz. oškodovanj. Če bi DUTB namreč premoženje bank pridobila po pošteni ceni, bi bila ob pripojitvi k SDH vredna nič, saj bi vse, kar je pridobila, pošteno odplačala bankam kot nakupno ceno za »slabe« terjatve.

Kot tretje VZMD poziva Predsednika vlade RS, da institucije Republike Slovenije ter razlaščene vlagatelje razbremeni dolgoletnih sodnih postopkov z več kot sto tisoč udeleženci ter naroči izdelavo nove in neobremenjene cenitve bank, sodne postopke pa nato predpiše samo za tiste, ki se z izidom poštene cenitve, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ne bi strinjali.

V VZMD ob tem ponovno poudarjajo, da poštena vrednost odvzetega (izbrisanega) premoženja vlagateljev v slovenske banke ni odvisna od tega, kakšne bodo specifike tožbenega ali sodnega postopka. Določila ZPSVIKOB ne morejo vplivati na MSRP kot so veljali ob razlastitvi vlagateljev. Poštena vrednost odvzetega premoženja je objektivna in zato neodvisna od subjektivnih ravnanj posameznikov ali institucij v sodnih postopkih. Republika Slovenija bi že davno lahko izvedla neodvisne cenitve »saniranih« bank v skladu z MSRP ter na tej podlagi ponudila poravnavo razlaščenim vlagateljem. Nobenega razloga ni, da je izvedba poštene cenitve talec nedorečenosti sodnega postopka uveljavljanja odškodnine, saj bi bil sodni postopek bistveno manj obremenilen za vse udeležence, vključno s sodišči, če bi bil izpeljan samo za tiste, ki se z novo, pošteno cenitvijo bank - v skladu z MSRP - ne bi strinjali (medtem ko bi vsi ostali prejeli poplačilo na podlagi nove cenitve in brez nepotrebnega dolgoletnega pravdanja).

Sklepno Predsednik VZMD še spomni, da »bo pred koncem letošnjega leta dopolnjenih 10 let od protipravne razlastitve vlagateljev, zato bi bilo še toliko pomembneje, da Republika Slovenija sprejme odgovornost za zamudo (zakonov namreč ni sprejemala Banka Slovenije) ter vsebinsko rešitev ponudi pred dopolnitvijo te žalostne obletnice za zaupanje v finančni in kapitalski trg.«

VZMD.TV

KDD OBVESTILA