Ostala BREZ zahtevanega DENARNEGA OBLIŽA PRAVDA Tamara Dolamičs tožbo proti podjetju Sina 5 Špele Peternel, znane po sekti Happy, happy, ni bila uspešna. Ljubljansko okrožno sodišče je njeno tožbo, s katero je zahtevala 25 tisoč evrov, zavrnilo. Njen odvetnik Gregor Dobrajc iz Odvetniške družbe Gregorovič-Pungartnik nam je zaupal, da se bo zoper sodbo pritožil. Tožena Špela Peternel je postala javnosti znana po tako imenovanih energetskih treningih oziroma sekti Happy, happy (kar v slovenščini pomeni srečen). Na treningih so članom svetovali, naj pozitivno mislijo in čim pogosteje ponavljajo angleško besedo happy. Privržencem je Peternelova za letne treninge zaračunavala po 14.400 evrov, za tečaj numerologije od 700 do 1 200 evrov. Članom naj bi obljubljala, da bo denar vložila v neko »oazo, kjer bodo živeli v miru in harmoniji« in ustanavljanje raznih wellness centrov po Ameriki. Pozneje so njeni načrti padli v vodo. Podjetnica je v svoje vrste pridobila tudi Tamaro Dolamič. Ta naj bi ji v letih 2010 in 2011 nakazala 25 tisoč evrov, za kar je podpisala pismo o nameri. V zameno je prejela vsakodnevni intenzivni trening, ki naj bi ji na vseh področjih zagotovil fenomenalne življenjske rezultate. Denar naj bi seji povrnil najpozneje v šestih mesecih. DENAR SI JE IZPOSOJALA Kot je tožnica pojasnila v svojem zagovoru na sodišču, si denarja ne bi izposodila, če ne bi verjela, da bo naložba v projekt uspela. Rečeno ji je bilo, da se bo sčasoma podjetje oblikovalo v delniško družbo, s tem pa bi ona postala mali delničar. Denar pa je najprej nakazala, šele potem je podpisala pismo o nameri. S tem se je obvezala, da je za podjetnico pridobivala nove stranke za udeležbo energetskih programih. V dveh mesecih naj bi ustvarila za 50 tisoč evrov prometa. Dolamičeva trdi, da je od tega prometa prejela le dva tisoč evrov provizije, preostalo naj bi bila kompenzacija za udeležbo na intenzivnih energetskih treningih. Po mnenju Dolamičeve sta bila njen denarni vložek in vložek preostalih udeležencev, nekateri so menda izročili sto tisoč evrov, v veliki meri namenjena luksuznemu življenju Špele Peternel. S PARTNERJEM NA TEČAJ NUMEROLOGIJE Tožnica je sodišču podrobno opisovala sodelovanje s podjetnico, še preden ji je izročila 25 tisoč evrov. Najprej se je udeležila dvotedenskega tečaja numerologije, za kar je odštela 1440 evrov, nato seje udeležila dvomesečnega tečaja numerologije skupaj s partnerjem, za kar sta skupno plačala 5760 evrov. Če tečajniki niso zmogli izročiti zahtevane vsote denarja, so se počutili manjvredne. »Če si hotel izstopiti iz projekta, si bil takoj deležen pritiskov, večurnega prepričevanja po telefonu in očitkov, da si nesposoben in na nizki stopnji zavesti,« je pripovedovala Dolamičeva. PODJETNICA PREDSTAVLJENA KOT DEL BOGA Tožnica je nato odštela okoli 14 tisoč evrov za letni tečaj numerologije. »Bila sem zmanipulirana,« je dejala in dodala, da ji je bila Peternelova predstavljena kot človek z višjo zavestjo, kot del Boga. Za eno uro pogovora z njo v živo je bilo treba plačati dva tisoč evrov. Peternelova naj bi udeleženki tečajev dejala, da mora iz rok izpustiti vse druge projekte in se predati njenim sporočilom. Posledično se je njeno življenje vse bolj zapletalo. Rezultat je bil, da je zapustila partnerja, izgubila stike z večino prijateljev in sorodnikov ter opustila študij. Naposled je leta 2012 prekinila sodelovanje s podjetjem Sina 5. SODIŠČE JE NI ZASLIŠALO Peternelova na sodišče ni prišla, vsakič seje opravičila. Ker nihče ni vztrajal pri njenem zaslišanju, je sodišče postopek zaključilo brez nje. A kot izhaja iz odgovora na tožbo, pravi, da držijo trditve Dolamičeve glede obiskovanja energetskih treningov, a ji pri tem nikoli ni bilo zagotovljeno, da bo dosegla fenomenalne življenjske rezultate na vseh področjih, temveč ji je bil predstavljen program, po katerem bo mogoče izboljšati kakovost življenja. Poleg tega je tožnica prejemala višjo provizijo, kot zatrjuje. Kot že rečeno, sodišče je tožbo Dolamičeve zavrnilo, med drugim je podpisani dokument glede njunega poslovnega sodelovanja štelo kot ničnega. (tr,foto:Thinkstock) Datum predobravnavnega naroka še ni znan Spelo Peternel so pod lupo vzeli kriminalisti. Policija je v sporočilu za medije zapisala, da so osumljenki oškodovanci plačali okoli 2,7 milijona evrov. Pozneje so tožilci spisali obtožnico, v kateri seji očita pet poslovnih goljufij in kaznivo dejanje pranja denarja. Datum predobravnavnega naroka še ni znan. BTožnica je zapustila partnerja, izgubila stike z večino prijateljev in sorodnikov ter opustila študij. 2000 evrov naj bi bilo treba odšteti za uro pogovora v živo s Špelo Peternel, ki je organizirala t. i. treninge pozitivne energije. Ta mara Dolamič, tožnica Špela Peternel mi je bila predstavljena kot človek z višjo zavestjo, kot del Boga. k . - / Nekdanja privrženka sekte I Happy, happy išče pravico na sodišču.
Kar v petindvajsetih letih ni uspelo ne politiki ne monetarni oblasti, je v dobrem letu bruseljskim uradnikom: nekdanji predsednici vlade so zapovedali, da mora prodati državne banke (ki jih je treba prej seveda podržaviti, da bo lahko z njimi razpolagala), če želi državo obvarovati bankrota. Resničnega ali zrežiranega? Scenarij je podoben tistemu pri ugotavljanju globine bančne luknje. Prvi, ki si jo je upal javno imenovati "virtualno luknjo" v intervjuju za Večer lanske pomladi, je bil nekdanji guverner dr. France Arhar. Prislužil sije neusmiljeno kritiko domačih oblasti, kakršne dotlej ni doživel še nikoli. In je verjetno tudi več ne bo. Prav ti izračuni, še danes sporni, ki jih izpodbijajo mali delničarji na sodiščih, so veliko skrbi povzročili tudi aktualnemu guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, saj je podobne zapovedi kot Alenka Bratušek v Bruslju poslušal v Frankfurtu, na sedežu evropske monetarne oblasti. Razlastiti je bilo treba vse takratne lastnike bank, pahnjene na rob obstoja, pa naj kasneje sodišča dosodijo, kakor pač bodo. Slovenija ni prvič poskusni zajec za bruseljske arhitekte. Danes se odvija nadaljevanje zgodbe, imenovane prodaja bank tujcem: Abanka formalnopravno jemlje pod svoje okrilje Banko Celje. Tisti bančni biser, ki se je vrsto let držal daleč od plenilskih apetitov, ker so ga varovali močni menedžerji. Dokler niso zlomili tudi njih. Prva združitev dveh slovenskih bank po osamosvojitvi Slovenije tako ni plod hladne ekonomske računice ali krepitve bančne moči, ampak politične odločitve, nekje tam daleč v Evropi. Na koncu bosta prodani skupaj in še NLB z njima. Slovenski oblasti v teh letih niso povezale niti Abanke in Gorenjske banke, čeprav so se o tem dolgo pretvarjali. So pa, po prvi sanaciji NLB in NKBM, bolj ali manj iskreno skušali graditi drugi bančni steber okoli NKBM. Toliko let kasneje, ko se je ta sesul sam vase, pa štajerska banka, sredi leta 2015 prodana Američanom, sploh ni bila v igri za Banko Celje. Pa čeprav ta bolj gravitira proti Mariboru kot proti Ljubljani. Združena Abanka je zdaj okrepljena in kaj lahko bi bila pomembna igralka na slovenskem bančnem trgu. Zato pa bo še prej zanimivo videti, kaj bodo v nekaj letih iz NKBM naredili ameriški lastniki. Banka Celje seje vrsto let držala daleč proč od plenilskih apetitov W