Delo, Tekavec Vanja, 13. 10. 2015 

Avstrijci bi prodali manjšinski delež Heliosa Sveži kapital V Ringu zanikajo, da hočejo unovčiti učinke prestrukturiranja podjetja - Domžalska družba v Rusiji ustvari le še petino prihodkov Ljubljana - Slabo leto in pol po prevzemu Heliosa njegovi avstrijski lastniki že iščejo kupca za delež v premazniku. Neuradno naj bi interes za vstop izkazali predvsem finančni skladi, strategi pa ne trkajo na naša vrata, pravijo v skupini. Vanja Tekavec Dogajanje v domžalskem Heliosu je spet vroča gospodarska tema. Tokrat ne zaradi odpuščanj in obračunavanj z zaposlenimi, ki so pretresali javnost predvsem lani spomladi, ampak zaradi morebitnih sprememb v lastništvu premaznika, ki je od maja v lasti avstrijskega holdinga Ring. Avstrijci za Helios zdaj znova iščejo lastnika, uradno zaradi širitvenih načrtov skupine. »Govorimo o vstopu novega lastnika, ki ne bi dobil več kot 15 odstotkov deleža Heliosa,« je pred kratkim za Finance komentiral prvi mož Heliosa Aleš Klavžar. A vse kaže, da so Avstrijci pripravljeni prodati še nekoliko višji delež, saj so v Heliosu potrdili, da so pripravljeni »na pogovore o vstopu svežega kapitala v zameno za 15- do največ 25-odstotni delež«. Naprodaj je torej manjšinski delež Heliosa. Neuradno je slišati, da se je v prvem krogu testiranja trga odzvalo deset investitorjev, a da je Ring v podatkovno sobo povabil le tri, med katerimi naj bi se eden (neuradno se omenja sklad CVC Capital Partners, ki se je pred kratkim zanimal za nakup Pivovarne Laško) že umaknil. Na vrata Heliosa naj bi pred meseci potrkal tudi finančni sklad Advent International Partners, česar v Heliosu niso niti zanikali niti potrdili. Težave s financiranjem prevzema? Ob iskanju novega (so)lastnika za Helios se opazovalcem dogajanja postavlja kar nekaj vprašanj; denimo to, za kakšen tip vlagatelja bi lahko bil zanimiv manjšinski delež premaznika. Za portfeljske vlagatelje se zdi nakup 25-odstotnega deleža prevelik zalogaj, saj sredstva običajno razpršijo oziroma v posamezni družbi ne presegajo desetodstotnega deleža. Za zasebne delniške sklade pa načelno velja, da hočejo pridobiti večji lastniški vpliv; predvsem pa, da želijo naložbo tudi aktivno upravljati. Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije, pa zanima tudi, ali imajo Avstrijci težave s financiranjem približno 140-milijonskega prevzema, za katerega so si večji del denarja izposodili v finančnih skladih Templeton in Blackstone Group ter v zameno celo zastavili premoženje premaznika. »Ob informaciji, da Ring išče solastnika za Helios, je več dilem, katera je prava, bo pokazal čas. Ker so Avstrijci očistili Helios, je možno, da hočejo s prodajo manjšinskega deleža unovčiti učinke prestrukturiranja podjetja in hkrati delno povrniti del dolga do ameriških posojilodajalcev. Druga možnost je, da želijo Helios prodati dolgoročnemu strategu; kar bi kazalo, da so imeli prav tisti, ki so pred prevzemom opozarjali, da manjše podjetje ne more prevzeti večjega,« je ugotovil Stankovič. Želijo zmanjšati tveganja na vzhodnih trgih Ugibanja o tem, ali hoče Ring delno unovčiti svojo naložbo v premazniku, v Heliosu zavračajo in poudarjajo, da sveži kapital potrebujejo za širitev. Pravijo, da se za prevzemnimi tarčami ozirajo v zahodni Evropi, s čimer želijo zmanjšati veliko odvisnost od težavnih vzhodnih trgov. Največje težave ima Helios v Rusiji in Ukrajini, kjer je v preteklosti ustvaril dobro tretjino prihodkov, zdaj pa prodaja pada. »V drugi polovici leta 2014 smo bili priča hudemu upadu prodaje zaradi krize na glavnih trgih Heliosa (Rusija, Ukrajina, Balkan). Izgubili smo kar 25 milijonov evrov prodaje, kar je več kot 15 odstotkov v primerjavi z letom poprej,« je v lanskem letnem poročilu opozorila uprava. Trend padanja prihodkov se sicer nadaljuje tudi letos, saj so ti v prvem šestmesečju leta v primerjavi z istim obdobjem lani padli za kar 16 milijonov evrov. V Heliosu poudarjajo, da se »minus nanaša izključno na trge SND, kamor so lani v tem obdobju prodali za 45 milijonov evrov izdelkov, letos pa le za 29 milijonov evrov. Na preostalih trgih Helios prodaja v skladu s plani,« sporoča uprava. Prihodki padajo, dobiček se povečuje A medtem ko je trend padanja prihodkov slab, saj pada že drugo leto zapored, se finančna slika, še zlasti pa dobičkonosnost skupine, izboljšujeta, kar posredno nakazuje, da bi lahko Ring zdaj ugodneje prodal delež v Heliosu, kot ga je kupil. Lani je premaznik končal leto s 4,6 milijona evrov dobička (leta 2013 je znašal 1,3 milijona evrov), letos pa ga bo po pričakovanjih uprave še več, saj je imela skupina ob polletju za kar 12,1 milijona evrov dobička. In koliko so na dober rezultat vplivale surovine, ki so pomemben del barvarske industrije in so zdaj poceni? Ta vpliv ni bistvenega pomena, odgovarja uprava, ki dober rezultat v največji meri pripisuje predvsem racionalizaciji obratnega kapitala, optimizaciji poslovnih procesov, aktivnostim na prodajnem področju in drugim aktivnostim, verjetno tudi znižanju števila zaposlenih. »Kljub padcu prodaje v regiji SND, nam je uspelo v prvem polletju letos EBITDA z lanskih 17 milijonov evrov povečati na 23 milijonov evrov, kar je več kot v celem letu 2013,« med drugim poudarja uprava. 

Finance, Lipnik Karel, 13. 10. 2015 

Medtem ko so še v začetku tega leta ruski milijarderji svoje premoženje umikali iz Rusije v varnejše kraje, se je poleti ta tok umiril. Še več, Rusi se zdaj umikajo iz Londona. Vlagatelje, če jih bodo sploh potrebovali, bodo laže našli doma, v Rusiji. Nizke cene surovin, gospodarska kriza v Rusiji in s tem povezani močno okleščeni poslovni načrti so razlog, da nekatera ruska surovinska podjetja zapirajo kotacijo v Londonu. To pa je polepšalo tudi poletje ruski centralni banki, saj je imela Rusija v zadnjih treh mesecih presežek v plačilni bilanci, kar se pred tem ni zgodilo že od konca leta 2013. Že skoraj dve leti se namreč iz Rusije umikajo tako tuji vlagatelji, poleg tega pa so denar na varno (predvsem v Švico) spravljali tudi ruski oligarhi in podjetja, ki so se s tem zavarovali pred strmoglavljenjem rublja. Seveda so v tujih devizah varčevali tudi drugi Rusi. Vse to je močno treslo ruske devizne rezerve. Iz Londona nazaj v Moskvo Zdaj je vsaj začasno prišlo do obrata. Vsaj tri ruske surovinske družbe so se odločile opustiti kotacijo v Londonu. Po poročanju Bloomberga seje največji ruski vrtalec naftnih vrtin Eurasia Drilling odločil za menedžerski odkup in umik z borze. Tudi ruski milijarder Sulejman Karimov načrtuje, da bi odkupil vse preostale delnice družbe Polvus Gold, kije v njegovi večinski lasti, in družbo umaknil z borze. Že poleti je rudniško podjetje Uralkali za sklad lastnih delnic kupilo skoraj vse, kar imajo v lasti mali delničarji. Če bo treba, bodo sveža sredstva zbirali na moskovski borzi. Idealne razmere za MBO Še več ruskih družb bi lahko temu sledilo bodisi z umikom z londonske borze bodisi celo z umikom z vseh borz. Razlog je jasen. Ob nizkih cenah surovin in tudi zaradi gospodarskih sankcij ruska podjetja krčijo svoje poslovne načrte, s tem pa se zmanjšuje tudi potreba po zunanjem financiranju. Razmere so za ruska podjetja, seveda tiste, ki imajo dovolj prihrankov, skoraj idealne za nakupe lastnih delnic. Zanimanja tujih vlagateljev skoraj ni, kar seveda pomeni nizko ceno delnic. Denimo plinski velikan Gazprom, ki je bil nekoč po tržni kapitalizaciji največje podjetje na svetuje zdaj naborzi vreden le še 49 milijard evrov. Konec leta 2007 je bil vreden skoraj petkrat več, več kot 226 milijard evrov. Tudi za menedzerje Eurasia Drillinga je odkup zdaj pravi čas za prevzem. Ob vstopu na londonsko borzo je bila družba vredna 3,5 milijarde evrov. Zdaj znaša tržna kapitalizacija manj kot 1,5 milijarde evrov. Družbaje bila še poleti naprodaj, a so ruske oblasti preprečile transakcijo, cena delnic pa je zaradi tega strmoglavila. Putinov obisk ZDA sprožil špekulacije Tečaji delnic ruskih družb na borzi v Londonu so letošnje dno dosegli v začetku oktobra. Putinovo srečanje z Obamo in rusko bombardiranje položajev islamskih skrajnežev v Siriji je vlagateljem dalo upati, da bodo sankcije proti Rusiji postopno umaknjene. To pa je, vsaj kratkoročno, dvignilo tudi ceno delnic. Tudi rubelj je v zadnjih mesecih postal bolj trden, kar je dobra novica za slovenske izvoznike v Rusijo. Rusija kot Slovenija v devetdesetih Tiste z nekoliko dolgoročnejšim spominom bo verjetno ruski eksodus spomnil na začetna leta slovenske borzne pravljice. Leta 1997 so bile namreč na londonsko borzo uvrščene tudi delnice dveh slovenskih podjetij BTC in SKB. Obe kotaciji sta se po začetnem zagonu dokaj klavrno končali. Upad delnic BTC pa je, podobno kot zdaj pri Rusih, pripeljal tudi do menedžerskega prevzema. Družbaje namreč za nameravano širitev poslovanja izdala obveznice, dejansko pa je sredstva nato porabila za vzdrževanja tečaja delnic v Londonu. Skromno zanimanje tujih vlagateljev je v sklad lastnih delnic BTC »prineslo« skoraj vse v tujini izdane delnice, menedžmentu pod vodstvom Jožeta Mermala pa omogočilo izpeljati enega večjih uspešnih menedžerskih prevzemov v Sloveniji. Gazprom, ki je bil nekoč po tržni kapitalizaciji največje podjetje na svetu, je zdaj na borzi vreden le še 49 milijard evrov.