Eden od dveh približno polovičnih lastnikov, Adriatic Slovenka (AS), je od uprave družbe zahteval informacijo o kratkoročni in dolgoročni plačilni sposobnosti in kapitalski ustreznosti - skladno z določili stečajnega zakona - ter informacijo o poteku in učinkih sprejetih sanacijskih ukrepov ter o rezultatih poslovanja v letošnjem prvem polletju. V obrazložitvi zahteve se delničar sklicuje na kontinuirano zmanjševanje vrednosti delnice Name, ustvarjanje izgube iz glavne dejavnosti, zaradi česar bi se lahko dodatno poslabšala premoženjsko stanje in rezultati družbe v škodo tako njenih upnikov kot lastnikov. Lastnike skrbi, ali bosta plačilna sposobnost Name in njena kapitalska ustreznost tudi za naprej omogočali lastnikom primeren donos na vloženi kapital. Gradbišče povzroča izgubo Uprava, ki jo vodi Mira Koporčič Veljič, je pojasnilo objavila že dva tedna pred skupščino. Pravi, da kontinuirano spremlja kazalnike finančnega poslovanja družbe, in zagotavlja, da ta posluje zakonito in skladno s pravili poslovnofinančne stroke. Kratkoročno in dolgoročno je Nama plačilno sposobna ter kapitalsko ustrezna. Nima neporavnanih zapadlih obveznosti, sposobna jih je trajno poravnavati. Se več, vse svoje obveznosti poravnava točno na dan zapadlosti, izjemoma celo prej. Družba je kratkoročno in dolgoročno nezadolžena. Zadnjih pet let posluje z dobičkom, pozitiven izid pričakuje tudi letos. Zato ni razloga, da bi organi družbe sprejemali ukrepe finančnega prestrukturiranja oziroma druge ukrepe po insolvenčni zakonodaji. Kaj se torej dogaja z Namo, kaj moti lastnika? Veljičeva je za Delo pojasnila, da Nama posluje izrazito ciklično. Prva dva kvartala so rezultati slabši, druga dva boljši. Večji del prihodkov družbe ustvari ljubljanska blagovnica, ki je letos celotno letošnje prvo polletje delala tako rekoč na gradbišču. Zato je bil prvi kvartal slabši kot lani. S polletnimi rezultati delničarjev se niso seznanili, na Seonetu pa najdemo izid za trimesečje. V tem obdobju je družba (v sestavi ima poleg ljubljanske še škofjeloško blagovnico, trgovino G-Star v Citvparku in Blagovni center) ustvarila 2,66 milijona evrov čistin prihodkov od prodaje, to je manj kot v primerljivem obdobju lani in manj od načrtovanega. Izpad je deloma nadomestila z racionalizacijo, a je v treh mesecih kljub temu ustvarila 107.000 evrov izgube. Ves ta čas je bila Slovenska cesta v Ljubljani zaprta za ves promet, saj na njej potekajo gradbena dela zaradi obnove komunalne infrastrukture in rekonstrukcije odseka med Čopovo in Šubičevo ulico. Zaprtje ceste pa pomembno poslabšuje poslovanje ljubljanske veleblagovnice. »Kljub temu,« poudarja Koporčič Veljičeva, »smo daleč od tega, da bi bil obstoj Name kot delniške družbe negotov. In to smo nemudoma sporočili delničarjem, saj njihova vprašanja odpirajo dvome in škodujejo družbi. Nimamo težav ne s plačilno sposobnostjo ne s kapitalsko ustreznostjo. Delamo z dobičkom, delimo dividende. Poleg tega je Nama popolnoma nezadolžena, plačuje na rok, služi s kasaskonti. Ne moremo zanikati, da med recesijo nismo izgubljali trga, in res je, v času, ko je cesta zaprta, imamo izgubo. A pričakujemo, da bodo dela v doglednem času opravljena in da bomo tudi letošnje poslovno leto vendarle sklenili z dobičkom.« Lastnik AS pa tarna tudi nad padanjem vrednosti delnice. Vpogled v arhiv borznih tečajev pokaže nenavadno sliko: v letu dni ima krivulja natančno obliko treh različno visokih stopnic. Tri mesece je tečaj NALN 21,90 evra, nato se po poslu z dvema delnicama zniža na 19 evrov, po nadaljnjih dobrih treh mesecih (po prodaji desetih delnic) pade na 18 evrov, v začetku julija (ko lastnika zamenja deset delnic) pade na 163 evra. Takšno gibanje postane logično, če upoštevamo lastniško strukturo družbe, za katero sta se pred osmimi leti spopadla dva »petelina«. Nama je bila vedno zanimiva tudi ali predvsem kot nepremičninska naložba. Zavarovalnica Triglav je imela v izhodišču skupaj s svojimi skladi okoli polovični delež družbe, KD Holding Matjaža Gantarja (lastnika AS) pa dobro petino. »Za dobro ceno vse naprodaj« Oba sta se poleti 2007 potegovala za Sodov okoli 20-odstotni delež, a je zmagal KD, ki je za delnico ponudil 27,50 evra, torej pol evra več kot Triglav. Nato je Gantar objavil prevzemno ponudbo, upajoč, da se bo nanjo odzval tudi Triglav. A se ni. Tako sta oba obtičala pri nekaj nad oziroma nekaj pod 50 odstotki, malenkost so obdržali mali delničarji. Matjaž Gantar izidatedaj ni jemal kot poraz, zanj je pomenil razpršitev rizika. Takrat nihče ni pričakoval, da bo ostal dolgoročni lastnik Name, saj je, kot je vedno poudarjal, »za dobro ceno vse naprodaj«. Ampak strateškega kupca, ki bi ponudil dobro ceno, ni bilo na spregled. Partnerja sta vsa leta sobivala v statusu quo, brez pravega vpliva na upravljanje, Nama je postala njuna ujetnica (brez strateškega lastnika). Delnica je bila vsa leta izrazito nelikvidna, hkrati pa je bilo mogoče z nekaj minornimi posli tečaj delnice oblikovati po svojih željah. Eden od možnih, scenarijev za nadaljevanje zgodbe je, da eden od lastnikov želi izstopiti iz naložbe, a mu drugi (ali nekdo tretji) to otežuje. Poskušamo pridobiti pojasnila obeh velikih lastnikov

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 07. 2015 
Stran: 8