Na Banki Slovenije, finančnem ministrstvu in slovenskem ustavnem sodišču odločitve avstrijskih kolegov ne komentirajo, sogovorniki iz vrst »izbrisancev« pa ocenjujejo, da je avstrijsko ustavno sodišče pokazalo nacionalno zavest in suverenost, sledilo svoji ustavi in si tako tudi upalo sprejeti odločitev. V nasprotju s slovenskimi ustavnimi kolegi, ki so za mnenje o izbrisu imetnikov vseh podrejenih obveznic vprašali tujino. Ustavno sodišče je, kot je znano, za mnenje o skladnosti bančne sanacije s pravnim redom EU zaprosilo sodišče EU, končno odločitev pa bo sprejelo po prejemu tega mnenja. »Ta primerjava žalosti. Avstrijski ustavni sodniki so svojo dokončno odločitev sprejeli v devetih mesecih, pri nas pa je ustavno sodišče potrebovalo kar enajst mesecev in pol, da je sklenilo, da do pridobitve mnenja iz Luksemburga sploh ničesar ne bo odločilo,« komentira eden od slovenskih razlaščencev, ki je ustavno pobudo za presojo slovenskega bančnega sanacijskega zakona vložil med prvimi. Doslej je bilo sicer vloženih že več kot 20 pobud za ustavno presojo, vložili so jih mali delničarji, združenja, posamezne fizične osebe, pa tudi posamezni sodni senati, državni svet in varuh človekovih pravic. Spisanih je bilo tudi nekaj kazenskih ovadb proti tistim, ki so sanacijo bank izpeljali. Spomnimo, Slovenija je imetnike podrejenih vrednostnih papirjev razlastninila decembra 2013, še preden je bila sprejeta ustrezna direktiva EU, ki je začela veljati junija 2014. Avstrijski zakon o sanaciji Hypo banke je bil sprejet avgusta lani, oškodovanci so ustavno pobudo vložili oktobra lani, v začetku julija letos pa je njihovo ustavno sodišče odločilo, da je šlo za poseg v temeljne pravice do varstva lastnine. Ustavno sodišče vztraja »Ustavno sodišče je postopek prekinilo in sodišču Evropske unije postavilo tako imenovano predhodno vprašanje, ki se nanaša na veljavnost in razlago evropskega prava. Ustavno sodišče bo s postopkom nadaljevalo, ko bo prejelo sodbo luksemburškega sodišča,« je suvereno odločitev avstrijskih kolegov včeraj komentiral Sebastian Nerad, generalni sekretar ustavnega sodišča. Na Banki Slovenije avstrijske odločitve niso želeli komentirati, na finančnem ministrstvu pa pravijo, da gre za povsem drugo zadevo, odločeno po tujem pravnem redu in glede primera, ki ni enak slovenskemu. Avstrijsko ustavno sodišče je včeraj na svoji spletni strani objavilo odločitev, ki so jo sicer sodniki sprejeli v začetku meseca in v kateri so ocenili, da je država z lani sprejetim zakonom o sanaciji (nesistemske banke, op. p.) Hypo neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine. Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razlike tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019. Sodišče pa ni razveljavilo letos uveljavljenega zakona o sanaciji bank, ki dopušča tudi možnost, da se imetnike podrejenih vrednostnih papirjev pri sanaciji izbriše. x Slovensko ustavno sodišče bo z odločitvijo glede morebitne neustavnosti zakona o sanaciji bank še čakalo. O Luka Cjuha

Medij: Dnevnik
Avtorji: Kos Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 29. 07. 2015 
Stran: 7