Cveto Pavlin Skupščino je v pomirljivem tonu vodil odvetnik Stojan Zdolšek, čeprav je bilo pred tem kar nekaj negotovosti in pomislekov, ki so izhajali iz zapletov, povezanih z junijsko skupščino, katere sklepi so bili nični. V dolgi in temeljiti razlagi je Zdolšek pojasnil vse pravne vidike glede sklica tokratne skupščine, ki so jih delničarji sprejeli in nadaljevali s sejo. Skupščine so se udeležili delničarji, ki so zastopali 58,39 odstotka kapitala z glasovalno pravico. Kot je pojasnil predsednik Krkine uprave Jože Colarič, ki se je uvodoma delničarjem opravičil za nastale nevšečnosti v zvezi z junijsko sejo, je Krka lani poslovala dobro in s takšnim delom je nadaljevala tudi letos. V prvi polovici leta je dosegla 599,9 milijona evrov prodaje, kar je kljub težkim razmeram na večini trgov, kamor izvaža, 0,5 odstotka več kot lani v enakem času. Količinsko se je prodaja povečala za 5,2 odstotka. Največja rast prodaje v Zahodni Evropi Glavni trendi, ki že nekaj let in tudi letos vplivajo na poslovajije farmacevtske industrije in seveda tudi Krke, ]e dejal Colanc, so varčevanje na vseh ravneh, referenčne cene v posameznih državah, ki znižujejo cene zdravil, konsolidacija v panogi, ki se nadaljuje tako med izdelovalci originalnih zdravil kot tudi med generično farmacevtsko industrijo, zaostrovanje regulatornih zahtev, centralizacija postopkov za registracijo novih zdravil in centralizacija patentnih sporov. Največjo prodajo, 185,9 milijona evrov oziroma 31 odstotkov celotne prodaje, je Krka dosegla v Vzhodni Evropi. Kljub temu je bila manjša za 16 odstotkov kot lani v prvi polovici leta, predvsem na račun manjše prodaje v Rusiji in Ukrajini. V Rusiji je bila težava predvsem nizka vrednost rublja, vendar je ta tveganja Krka zdaj zavarovala. V Zahodni Evropi je prodaja dosegla 162,7 milijona evrov oziroma 27,1-odstotni delež v skupni prodaji. Spodbuden je podatek, da je Krka v tej regiji prodajo povečala za rekordnih 33 odstotkov glede na enako lansko obdobje in da je to njena najhitreje rastoča prodajna regija. Tretje največje prodajno območje v prvih šestih mesecih - z 22,8-odstotnim deležem v skupni prodaji - je Srednja Evropa, kjer je Krka ustvarila prodajo v višini 137,2 milijona evrov. Prodaja v tej regiji je bila glede na enako lansko obdobje večja za pet odstotkov, rast pa so dosegli na vseh trgih v regiji, razen na Češkem in v Litvi. V Jugovzhodni Evropi je Krka v polletju ustvarila 60,5 milijona evrov prodaje, kar predstavlja 10,1-odstotni delež celotne prodaje. Manjšo prodajo kot v enakem lanskem obdobju so imeli na obeh ključnih trgih, v Romuniji in na Hrvaškem, ter v Srbiji, kar je to območje potisnilo na 20-odstotno manjšo prodajo kot lani v primerljivem času. Prodaja v Sloveniji se je po nekaj letih povečala za odstotek, kar je spodbudno, je dejal Colarič, in dosegla 38,7 milijona evrov, kar je 6,5-odstotni delež celotne prodaje. Šesta in najmanjša prodajna regija s 14,7 milijona evrov prodaje so čezmorski trgi, ki zavzemajo 2,5 odstotka celotne Krkine prodaje. Rast na teh trgih je bila enaka lanski, to je 20-odstotna. Izvoljeni novi člani nadzornega sveta Čeprav je po predstavitvi poslovnih rezultatov Colarič predlagal 2,2 evra bruto dividende na delnico, je bil preglasovan s predlogom Kada in SDH, ki sta predlagala 2,5 evra na delnico. Nato delničarji o predlogu Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki so predlagali dividendo v višini 3,35 evra bruto na delnico, niso glasovali. Tako bo Krka delničarjem izplačala deset milijonov evrov več, kot je sprva načrtovala, to je 81,4 milijona evrov, po 50 milijonov evrov pa bo razporejenih v druge rezerve iz dobička in preneseno v naslednje leto. Dividende bo velika večina delničarjev prejela že 21. septembra, je zatrdil Colarič, in dodal, da bodo do dividend upravičeni delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 25. avgusta 2015. Na skupščini so bili za petletno obdobje izvoljeni tudi novi člani nadzornega sveta, in sicer prof. dr. Julijana Kristl, Jože Mermal, Matej Pire, Andrej Stopar, namesto predlagane prof. dr. Sergeje Slapničar je bila na predlog Kada in SDH izvoljena Simona Razvodnik Škofič in mag. Anja Strojin Štampar. Društvo MDS je za člana NS predlagalo prof. dr. Simona Čadeža, ki naj bi zastopal 60.000 malih delničarjev, ki nimajo svojega člana v NS, vendar s predlogom niso uspeli.  

Medij: Delo
Avtorji: Pavlin Cveto
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 08. 2015
Stran: 8