Omenjena sprememba naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila preglednost prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev. Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico. Ta rešitev naj bi preprečila postopno utrjevanje kontrolnega deleža po »nepravični ceni«, a zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo. S tem se strinja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), rešitvi pa niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu: Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to,

da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov.

Vrnitev državnih glasov v Triglavu in Telekomu

Poleg tega novela prevzemnega zakona prinaša zakonske podlage, da bo lahko ATVP državnim lastnikom, ki so v Triglavu in Telekomu že od leta 2007 brez glasovalnih pravic, vrnil te glasove. V Telekomu ima država 73-odstotni lastniški delež, v Zavarovalnici Triglav pa 63-odstotnega.

A v MDS se tudi s to rešitvijo ne strinjajo, ker da gre za retroaktiven poseg. Državni lastniki so glasove

izgubili, ker so presegli delež zatečenega lastniškega deleža, zdaj ko so presežni delež prodali in se vrnili v »zatečeno« stanje, pa želijo glasove nazaj. V MDS sicer menijo, da je ukrep popolnega odvzema glasov res pretiran, zato so vladi in poslancem predlagali, naj bi državi

vrnili glasovalne pravice do prevzemnega praga, torej 33 odstotkov, s čimer bi v obeh družbah na skupščinah imela večinski vpliv. A poslanci za to niso izkazali posluha. Ali bodo to določilo novele dali v ustavno presojo, se v MDS še niso odločili. Spomnimo pa, da so ustavni sodniki o podobni rešitvi v zvezi s tem že presojali in odločili v škodo državnih lastnikov.

Prepoved zastave premoženja in delnic

Novela zakona zaradi zapletov pri

prevzemu Heliosa zaostruje določila glede zastave premoženja ciljne družbe. Tako bo moral prevzemnik za pridobitev soglasja ATVP dokazati, da ni oziroma ne bo zastavil premoženja ali delnic ciljne družbe.

Združena levica je včeraj predlagala dopolnilo, po katerem bi lahko delničar objavil prevzemno ponudbo šele potem, ko bi skupaj z vodstvom ciljne družbe opravil posvetovanje s predstavniki delavcev podjetja. Kot so pojasnili v ZL, zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da mora delodajalec svet delavcev obveščati tudi o statusnih spremembah, kamor po njihovem mnenju spadajo tudi večje lastniške spremembe. Poslanci amandmaja niso podprli.

odstotkov plus delnico bo znašal obvezen I I Prag uspešnosti V prevzemne ponudbe

V Telekomu ima država 73-odstotni lastniški delež.