Ne, o tem sem prepričan. Tudi če gledate njihove nastope v Sloveniji od leta 2007, ko so stopili v jeklarstvo .... To je nekaj drugega kot živilska panoga. Če so se tam lotili resnega posla, zakaj ne bi začeli resen posel tudi v perutninarstvu, ki je brez dvoma ena izmed dinamičnih dejavnosti hrane, z največjo perspektivo rasti v naslednjem obdobju. Je to povezano tudi z delom gospoda Tiborja Šimonke, nekdaj predsednika uprave Sija, ko je bil ta prodan ruskemu kupcu, in ste ga morali sprejeti na zahtevo bank upnic v svoje delovno okolje? Ja, prvi korak k seznanjanju je naredil gospod Šimonka, ki je poznal eno in drugo stran. Gotovo pa ni on prevagal pri odločitvi Sija oz. potencialnih dokapitalizatorjev Perutnine, ampak je bil odločilen pogled na to, kaj Perutnina je, kaj počenja in seveda njihovo poznavanje Perutnine prek tržnih polic. Z dokapitalizacijo se bodo spremenili lastniški deleži in to lahko povzroči zamenjavo nadzornikov, vodstva družbe. Pojavile so se že tudi špekulacije o vaši zamenjavi. Lahko se to zgodi, ampak pri taki transakciji je to gotovo najmanj pomembna stvar. Moj cilj je, da ima hiša, dokler sem tu, od tega koristi, in da bodo zaposleni in kooperanti ter vsi tisti, ki so vezani na Perutnino, dalje živeli. Ali se bo lastnik jutri odločil, ali sem jaz dovolj dober, pravi ali ne, je pa drugotno vprašanje. Neposredno so to potrdili tudi mali delničarji, ki zahtevajo vajo zamenjavo. Zamenjava, ki jo zahtevajo mali delničarji, je pa že kar stalnica zadnjih pet let. Zakaj ste zanje tako moteči? Po moje je to dobro vprašanje za gospoda Rajka Stankoviča, ki zastopa 0,5 odstotka delničarjev. Tudi Kad je na strani teh, ki si želijo zamenjavo. Kad seveda posredno in neposredno uporablja kot podparola Rajka Stankoviča, a nikoli neposredno ne nastopa s takimi verbalnimi aktivnostmi. Niti en bankir in niti kdo od Kada mi osebno še ni rekel, naj odstopim. Stankovič mi to sporoča prek časopisa, ampak to mi je že nekajkrat sporočil. Zadnjič sem nekje prebral, da pravzaprav nima pripombe na moje strokovno delo, ampak na neke zadeve iz preteklosti. Za nasedle naložbe v Probanki, Merkurju, Pivovarni Laško ... Bodimo pošteni, vse naložbe je treba pogledati iz takratnega dogodka in takratnega razmisleka. Probanka je nastala leta 1994. Bila je mala perspektivna banka in Perutnina je bila povabljena ali pa naprošena, da bi stopila v lastniško razmerje. Perutnina je do leta 2000 kupovala deleže Probanke. Zato, ker smo imeli na eni strani presežek likvidnih sredstev in na drugi, ker se nam je zdelo, da takšna majhna lokalna, perspektivna banka lahko ekonomiko družbe posredno zboljša. V tistih časih pred letom 2008 nam je kar nekaj bank iz Evrope in tudi Slovenije ponujalo za naš lastniški delež v Probanki nekajkratnik našega vložka. Mi takrat seveda tega nismo prodali, ker smo mislili, da prvič ni potrebno, in drugič, da bodo banke v naslednjih letih tako ali tako rasle in bo njihova vrednost večja in bomo prodali takrat, ko bi taka ekonomika bila in ko bi potrebovali likvidna sredstva. Nihče, res nihče ni pričakoval, da bo banka končala v likvidaciji, in žal mi je, da smo izgubili to naložbo. Pa Merkur, Pivovarna Laško? Merkur je druga zgodba, o kateri se lahko pogovarjava pol dneva. Leta 2008 smo tako kot marsikatero podjetje tudi zaradi takšnih in drugačnih interesov, mogoče celo zaščite podjetja, stopili v to in rekli, da gre za' lastništvo konsolidirane družbe. Menedžment nikoli ni imel želje imeti večinski delež v družbi, ampak le določen delež. Ker nas je k temu vodilo tudi to, da če so menedžerji z nekaj deset tisoč evrov solastniki družbe, je njihova angažiranost do družbe bistveno večja, kot če so klasični najemni menedžerji. V tistem času smo se dogovorili z zadrugo, ki je pomemben lastnik, in s Probanko, ki je bila pomemben lastnik, da ta proces naredimo na konzorcijskem segmentu, in takrat smo v Merkurju našli 'partnerja'. Ta je bil v tistem času elitna družba in ga ni bilo, ki bi takrat govoril, da bo propadla. Po drugi strani smo imeli pa kar nekaj stičnih točk in kar nekaj potencialnih možnih razvojev, kar danes potrjujejo uspešni primeri neprehranskih trgovin, v katerih prodajajo hrano. Zal se je ta ideja sfižila. Tudi Infond in Center naložbe sta bila izjemno močni družbi, kapitalno in dobičkonosno. Mi smo takrat bili naprošeni, da damo posojilo. Dali smo ga z normalnim pričakovanjem, da ga bomo dobili vrnjenega v dogovorjenem roku, s pribitkom, kot smo se dogovorili. Zato je tudi Laško dalo patronatsko izjavo. Žal se je Infond Center zrušil. Danes lahko to vsakdo tako ali drugače interpretira. Sicer sta pa obe zgodbi v preverjanju na sodišču. Vsa naša pravna znanja .in vse pravne ekspertize, ki jih imamo, govorijo, da je Perutnina delala legalno, pravno in da so njeni pričakovani izpleni na tej strani vendarle realni. Zakaj ste slabitev teh nasedlih naložb opravili tako pozno in za nazaj? Zakaj se je osnovni kapital družbe znižal za 60 milijonov evrov? Še vedno menim, da te slabitve, razen Probanke, niso potrebne. Verjeli smo in še danes verjamemo, da so sodno izterljive. Mi smo Proban : ko slabili leta 2011 in 2012, enkrat za devet milijonov in enkrat za dva. Da so se dodatno pojavile slabitve določenih družb leta 2014 za nazaj, to so vinska klet, Zalog in pa Srbija, je druga zgodba. Te naložbe ne pomenijo, da se je denar izgubil, ampak da so vložki Perutnine mame v te družbe v preteklosti bili večji, kot je danes njihov ekonomski učinek na trgu. Vendar so se razmere po letu 2008 spremenile, vse družbe zdaj delajo tudi s črnimi številkami. Zakaj teh slabitev nismo naredili že prej, sta dva zelo pomembna argumenta. Prvi je, da smo imeli leta 2013 naložbe, kot so Infond Center, Merkur in še kaj, s pripombo, da so 'rizične', da se ne zna opredeliti njihova vrednost. Zato smo dobili mnenje s pridržkom. Vsem smo povedali, da uprava še vedno verjame v povrnitev vložka. Lani se je tudi na zahtevo delničarjev spremenil revizor, ki je zahteval, da počistimo z vsem, da bo bilanca med iskanjem strateškega partnerja čista. Zaradi te slabitve so se povečale izgube družbe, kar pomeni zniževanje vrednosti delnice? Ta izguba je knjigovodska. Če pogledamo, da smo imeli res za 43 milijonov znižanega kapitala, je v tem trenutku kapitala že 53 milijonov. Torej je medtem zaradi vseh dogodkov, ne da bi se končali pravni postopki, že zrasel. Resda se je tudi knjigovodska vrednost delnice znižala. Nekoč je bila njena vrednost 18 evrov, danes je okrog devet evrov. Ampak vrednost delnice večine slovenskih družb je bila nekoč bistveno višja, kot je danes. Zakaj mislite, da je državni Kad tako proti vam in vaši politiki vodenja, vsaj tak je občutek ob paktiranju z MDS? Če bom malo grd, Kad je lastnik Perutnine od 1997, ko je to postal po zakonu o lastninjenju. Od takrat do danes sem jaz na čelu družbe, pa doslej še nikoli nihče od Kada ni prišel in potrkal na vrata, ker bi ga zanimalo, kaj in kako mi delamo, kaj je vsebina Perutnine, zakaj se tako dela ... Kaj lahko pričakujemo na ponedeljkovi skupščini? Dodatne točke bodo. Kako bodo lastniki ocenili delo uprave za leto 2014, kajti na tej skupščini se bo ocenjevalo delo v preteklem in ne predpreteklem letu, in kako se bodo odločili glede razrešnice upravi, ne vem. Ostale deležnike bodo poskušali prepričati, da bi uprava dobila nezaupnico. Z zelo čisto vestjo bom stal pred skupščino in dajal na vsa vprašanja jasne odgovore, kaj, zakaj in na kakšen način. Še vedno trdim, da ima uprava pri vseh poslih čiste roke in čisto vest, da smo delali v dobro, in ne v škodo družbe. Ste eden redkih direktorjev iz stare garniture na takem položaju, ali je to mogoče boleča točka novodobnih kreatorjev zamenjav v naših podjetjih? Drži, da sem poleg enega ali dveh v Sloveniji z najdaljšim stažem in tudi po letih najstarejši. Ampak nihče od teh, ki govorijo, da bi me bilo dobro zamenjati, ni bil v naši hiši in ni povedal, da ne delamo dobro, da ne znamo, da bi oni delali boljše, drugače. Gotovo sem mlajši generaciji pri okrog 40 odveč. Ker mislijo, da vse vedo in bi lahko vse drugače naredili. 

Medij: Delo
Avtorji: Šoštarič Marjeta
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 08. 2015 
Stran: 9