K reševanju banke je pripomogel tudi nekdanji lastnik, bavarska regionalnabanka BavernLB, kije vkoroški finančni ustanovi nasedla in jo nato z vsemi težkimi bremeni ob začetku krize tako rekoč prepustila avstrijski državi. BavernLB je že potem, ko je začela banko reševati država, vplačala 800 milijonov evrov, Dunaj pa je to vsoto vključil v nabor sredstev za sanacijo po načelu bailin. Bavarci so želeli ta denar medtem iztožiti, saj so že ob začetim krize trdili, da so bili pri nakupu banke zavedeni. Ustavno sodišče je zapisalo, daje odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za preostale še veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep. Striženje nekaterih upnikov pomeni po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine. Ustavno sodišče je ugotovilo tudi, da država ni samo razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razli-Q JANEZ TOMAŽI C, STA _nance@_nance,si Avstrija je s padlim zakonom sanirala le eno banko, v Sloveniji sistem. Pri Hypo banki so ostrigli samo nekatere imetnike podrejenih instrumentov, v Sloveniji lastnike in vse podrejence. To sta glavni razliki sanacije pri nas in v Avstriji. Zato je odločitev v Avstriji toplo-hladno sporočilo za rešitev spora v Sloveniji. Avstrijsko sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hypo Alpe-Adria, ki gaje avstrijski parlament potrdil julijalani. S tem so ustavni sodniki razveljavili tudi izbris obveznosti do imetnikov podrejenih obveznic. Po mnenju ustavnega sodišča je šlo za kršitev temeljne ustav-:akona o reševanju Hypo »čilo za naše podrejence ke tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019. Ustavne pritožbe so sicer vložili razni Hvpovi upniki, med njimi avstrijske in nemške banke, zavarovalnice ter skladi. Zakon se tako ne sme več uporabljati pri sanaciji banke, ustavni sodniki pa niso določili roka za odškodnine prizadetim vlagateljem. Zaradi odločitve ustavnega sodišča bo HETA oziroma Hvpova slaba banka, kije prevzela slabe terjatve in preostale obveznosti banke, imela za več kot 800 milijonov evrov negativnega finančnega učinka v prihajajočem poročilu o poslovanju za prvo polletje. Skupaj z obrestmi bi lahko presoja ustavnih sodnikov bilanco HETA bremenila za okoli 900 milijonov evrov. Sanacija v Sloveniji jebila nekoliko drugačna Imetniki podrejenih obveznosti so bili tako kot lastniki bank vključeni tudi v veliko bančno sanacijo v Sloveniji ob koncu leta 2013. Pri slovenskih bankah so bili v mehanizem bail-in vključeni imetniki vseh podrejenih obveznic in vsi lastniki, poroštva države oziroma dežele pa ni bilo. Ustavno sodišče zahteve za presojo ustavnosti stanovskih združenj vlagateljev in malih delničarjev ter nekaterih drugih posameznikov in organov še obravnava. Za mnenje o skladnosti takšne sanacije s pravnim redom EU je prosilo tudi sodišče EU, končno odločitev pa bo sprejelo po prejemu tega mnenja.

Medij: Finance
Avtorji: STA,Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 29. 07. 2015 
Stran: 7