Se junija je britanski sklad nakup TS namreč pogojeval s soglasjem makedonskega regulatorja trga za združitev Telekomove tamkajšnje družbe One in operaterja Vip v lasti Telekoma Austria. Ta pogoj je bil izpolnjen že pred tedni, pa se Cinven ni odzval niti, ko je makedonski regulator sporočil, da ne nasprotuje združitvi, je spomnil Sašo Stanovnik iz Alte Invest. »Tudi ko je prišlo do razrešitve pogoja v Makedoniji, je bilo čudno, da se Cinven ni hotel takoj odzvati, zato se je lahko konec te zgodbe v zadnjih tednih pričakovalo. Zdaj je žoga ponovno na strani prodajalca, da oceni, ali se lahko ponovno zažene proces in ustvari več zanimanja za nakup ali ne. Vsekakor je Telekom Slovenije največje podjetje na privatizacijskem seznamu, strategija upravljanja pa je znana,« meni Stanovnik. Po mnenju nekdanjega direktorja Telekoma Slovenije Petra Graška pa je verjetno tudi, da je imel britanski kupec težave sam s seboj ali pa ga je naložba v slovenski telekom enostavno prenehala zanimati. »Morda se je Cinven prenaglil pri oceni svoje finančne sposobnosti zagotoviti financiranje za nakup TS ali pa je v vmesnem obdobju identificiral kakšno bolj donosno priložnost za nakup.« Cinven je namreč nakup Telekoma Slovenije nameraval financirati z izdajo obveznic, vendar so se v času dolgotrajnih pogajanj (tokratni postopek prodaje Telekoma Slovenije se je vlekel leto in pol) zvišali stroški financiranja, kar negativno vpliva na celoten postopek, so sporočili iz Cinvena. Graška je bolj presenetila navedba Cinvena, ki je med razlogi za konec pogajanj navedel tudi kompleksnost političnega okolja in zelo negotovo poslovno okolje, v katerem posluje Telekom Slovenije. »Menim, da je izgovarjanje na kompleksnost slovenskega političnega in negotovost poslovnega okolja milo rečeno nekredibilno. Cinven je imel dovolj časa opraviti skrbni pregled in je natančno vedel, kaj kupuje. Kakšnih dramatičnih novih dejstev v zadnjega pol leta ni bilo, ne glede poslovanja teletoma ne glede slovenskega ekonomskega in političnega okolja.« Vahčič: Cinven se nič ne razburja Med razlogi za odstop od pogajanj, ki jih je navedel Cinven, je tudi ocena, da glede na ukrepe regulatorja trga komunikacij Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) regulativno okolje na področju investicij za TS ne bo spodbudno. V Društvu malih delničarjev Slovenije menijo, da bo treba vlogo regulatorja proučiti, saj je v preteklosti TS vedno nalagal le obveznosti. »Ko je Telekom Slovenije razvil produkt, ga je moral takoj odstopiti v uporabo tudi konkurenci, ta obveznost pa za druge operaterje ne velja. Tako je imel Telekom Slovenije velike razvojne stroške, konkurenca pa je tržila finalni produkt, kar se je seveda izkazalo za nevzdržno in je to treba rešiti tako, da veljajo enaka pravila za vse ponudnike na trgu,« je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. S problematično regulativo ustvarjamo slabo okolje za poslovanje, dodaja ekonomist AJeš Vahčič. »Enkrat bomo morali ugotoviti, ali smo za posel ali ne. Če nismo, potem lahko sprejmemo še veliko ukrepov, ki bodo na posel ali prodajo podjetij destimulativno vplivali,« je bil ironičen in poudaril, da investitorji v Sloveniji naletijo na številne ovire. Po njegovih besedah tudi splošna klima v Sloveniji obsoja vsakogar, ki bi v Sloveniji želel nekaj kupiti, češ da se želi le okoristiti. »Da pa sami ne znamo nič narediti iz teh podjetij, pa nikogar ne moti,« pravi Vahčič. Cinven je preprosto presodil, da se jim nakup ne izplača, še pravi Vahčič: »Če po naključju kdo misli, da se bo takšna finančna ustanova razburjala, ker ni mogla kupiti Telekoma Slovenije, se pač ne bo.« Privilegirani imajo se vedno svoje bankomate Prvaka Desusa Karla Erjavca odločitev Cinvena, da odstopi od nakupa, ni presenetila: »Nekako sem to pričakoval glede na to, da so ves čas spreminjali svojo ponudbo in se je pokazalo, da niso imeli strateških načrtov s Telekomom,« nam je odgovoril Erjavec. V koalicijski SD, kjer so prodaji Telekoma nasprotovali, pozdravljajo odločitev SDH, da po sporočilu Cinvena konča postopek prodaje telekomunikacijskega operaterja. Prvak SD Dejan Zidan pričakuje učinkovito in v dolgoročni razvoj usmerjeno vodenje Telekoma. »V NSi obžalujemo, da je tudi tokratni prodajni postopek Telekoma Slovenije padel v vodo. Prepričani smo, da odgovornost za to nosijo predvsem tiste vladne stranke in posamezniki, ki imajo v Telekomu Slovenije svoje bankomate. Škandalozno je, da se je vrednost TS samo letos zaradi neusklajenosti koalicije in nezakonitega delovanja razrešenega ministra Janka Vebra znižala za več kot 250 milijonov evrov. Tako smo bili oškodovani vsi davkoplačevalci,« pa so se odzvali v NSi. V kabinetu predsednika vlade umika Cinvena ne komentirajo. Bo TS kandidiral za nakup Telekoma Srbija? V poslovni javnosti pa je medtem zakrožila tudi neuradna informacija, da naj bi slovenski telekom z oddajo nezavezujoče ponudbe vstopil v igro za nakup Telekoma Srbija. Gre za največjega operaterja v regiji, ki je še vedno v državni lasti (srbska država ima v Telekomu 58,11-odstotni delež), prvi poskus njegove prodaje leta 2011 pa je zaradi prenizkih ponudb padel v vodo. Skupina Srbija ima družbe tudi v Črni gori in Republiki srbski. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb se je iztekel v ponedeljek in srbski mediji med ugibanji o tem, kdo vse bi lahko vstopil v igro za nakup, navajajo imena kar 11 potencialnih kupcev. Med strateškimi kupci se (ali so se) omenjajo turški mobilni operater" Turkcell, Deutsche Telekom in Američan Movil, ki je največji lastnik Telekoma Austria, s tem pa lastniško obvladuje tudi slovenski Simobil. Še daljši je seznam potencialnih interesentov med skladi, o katerih so v zadnjih mesecih pisali mediji. Med interesenti se omenjajo Apollo (ki je pred kratkim kupil slovensko NKBM), Colbeck Capital, Advent International, VVarburg Pincus, Blackstone in dva sklada, ki sta se pred časom zanimala za nakup Pivovarne Laško, finančna sklada CVC in Mid Europa Partners. Vpogled v drobovje konkurenta ne stane veliko TS se med potencialnimi interesenti do tega tedna ni omenjal, zato si poznavalci neuradno informacijo o oddaji nežavezujoče ponudbe za zdaj razlagajo samo kot taktično potezo uprave slovenskega teletoma, da vpogleda v drobovje enega večjih igralcev v regiji. »Skrbni pregled ne stane veliko, možnosti, da I" S resnično kupi Telekom Srbija pa so enaki ničli,« je menil neimenovani opazovalec posla. Glede morebitnega zanimanja Telekoma Slovenije za Telekom Srbija je težko ugibati, pravi Sašo Stanovnik. Takšna poteza namreč odpira več vprašanj, tudi to, kako pridobiti vire za financiranje. V TS informacije o oddaji nežavezujoče ponudbe ne komentirajo, a je uradno doslej tudi niso zanikali. Poslej tudi portfeljska naložba? Na ministrstvu za finance včeraj odziva na neprodajo Telekoma nism^dobili, prav tako ne pojasnil, kakšna bo nadaljnja usoda državnega deleža v tej družbi. V pravkar sprejeti strategiji upravljanja je l)il Telekom 'namreč opredeljen l^Jf portfeljska naložba, ob nesprejemljivi ponudbi v prodajnem postopku pa dokument predvideva proučitev alternativnega scenarija. Kakšen naj bi ta bil, v strategiji ni zapisano. V eni od vmesnih različic pa je bilo v primeru sedanje neprodaje ,Telekoma predvideno, da bo država svoje delnice v tej družbi prodala z uvrstitvijo na mednarodni trg kapitala. 

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 05. 08. 2015 
Stran: 3