Večer, 28.08.2015
Ko je predlani avgusta prevzel vajeti v Palomi Tadej Gosak, je v le nekaj mesecih sladkogorsko tovarno, ki je takrat še zaposlovala okoli 780 ljudi, potegnil iz globokih rdečih številk, do 130 tisoč evrov dobička. In ko je preteklo leto ob najvišjih prihodkih v zadnjih štirih letih, ki so presegli 88 milijonov evrov, zaključil še z 2,6 milijona evri čistega dobička, se je zdelo, da bo Paloma le zlezla na zeleno vejo. Tako kot njena blagovna znamka, ki so jo po 140 letih prebarvali iz modre v bolj ekološko zeleno barvo. Kljub javni obljubi, da bo pomlajeval delovni kolektiv s pretežno mehkimi metodami, z upanjem, da mu bo uspelo ohraniti večino delovnih mest ter celo zaposlovati, je danes v Palomi že okoli 40 delavcev manj. Drži pa, da so več zaposlovali preko kadrovskih agencij in na novo zaposlili okoli 20 sodelavcev srednjega ter vodstvenega menedžmenta, ki si ga Gosak skupaj z včeraj za še en mandat potrjenim šefom nadzornikov Boštjanom Gorjupom kroji po svoje.
Razumljivo je, da nova uprava postavi svojo ekipo, a da pri tem zanemari dolgoletne izkušnje večine notranjih vodstvenih kadrov, je za družbo v večinski državni lasti, ki se po začetnih Gosakovih uspehih bori z višjimi cenami celuloze in se skuša obdržati v zelenih številkah, vsaj neekonomično. Tudi zato je težko verjeti pojasnilom uprave Palome, da zavoljo nezadostnih specifičnih znanj na področju poslovnega, finančnega in pravnega prestrukturiranja angažirajo še zunanje svetovalce, ki so jih v zadnjih 15 mesecih stali več kot četrt milijona evrov. Kljub zagotovilom o prihrankih za Palomo vse operacije prestrukturiranja Sergeja Murglja in njegovih podjetij niso v celoti uspele, na primer Novoles. Izbira družbe Borut Soklič in odvetniki pa bi lahko vodila v konflikt interesov. Ta sicer za gospodarsko in stečajno pravo specializirana družba je pravno svetovala še radeški papirnici, ki jo je obudil arabski kapital in se je javno zanimal tudi za nakup Palome. Kljub temu da naj bi bil postopek izbire dokapitalizator ja Palome v zaključni fazi, Paloma in Slovenski državni holding javno še nista razkrila investitorjev, ki naj bi jih sprva bilo kar šest. Uprava Palome naj bi omogočila skrbni pregled le poljskemu finančnemu skladu Abris. Ta je za Večer v začetku julija tudi potrdil svojo resno namero za naložbo v Palomo. Zavezujočo ponudbo naj bi oddala tudi slovaška SHP Group, a kot kaže, zavoljo konkurenčnih razlogov nima veliko možnosti. Abris, ki ima od maja v svojem portfelju tudi romunskega proizvajalca nizkocenovnih higienskih papirjev Pehart Group, bi gotovo iskal sinergije v poslovanju. Delavci, ki so v Sloveniji precej dražji kot v Romuniji, ki je tudi članica Evropske unije, pa se sprašujejo, kdo bi pri tem potegnili najkrajšo. Nekateri med njimi opozarjajo tudi na domnevne nepravilnosti pri poslovanju uprave te še državne družbe. Da pri prejemkih uprave Palome ni bilo kršitev, so nam včeraj sporočili z gospodarskega ministrstva. Potem ko se je minister Zdravko Počivalšek v torek ob robu obiska v Slovenski Bistrici o tem na štiri oči pogovoril z Gosakom. Vprašujejo se tudi, ali gre postopek dokapitalizacije po dovolj pregledni poti oziroma ali bi lahko bili mali delničarji in država ob tem morda oškodovani. Za higieno dokapitalizacijskega postopka in kredibilnost uprave, ki prevzema odgovornost za vodenje Palome s svojimi menedžerji, bi bilo dobro, da tudi preostala vprašanja, na katera opozarjajo delavci in nekateri mali delničarji, dobijo zadovoljive odgovore. Za dokapitalizacijo in kredibilnost uprave Palome bi bilo dobro, da vsa vprašanja dobijo zadovoljive odgovore SREČKO KLAPŠ
Medij: Večer
Avtorji: Klapš Srečko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 28. 08. 2015
Stran: 11