Večer, 29.07.2015
Hypo banka ni nad ustavo Avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo zakon o reševanju koroške bančne skupine Hypo Alpe Adria Avstrijsko sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hvpo Alpe Adria, ki ga je avstrijski parlament potrdil julija lani. S tem so ustavni sodniki razveljavili tudi izbris obveznosti do imetnikov podrejenih obveznic. Po mnenju ustavnega sodišča je to bila kršitev temeljne ustavne pravice do lastnine. Ustavno sodišče je ocenilo, da je država z zakonom neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine. Kljub poroštvu zvezne dežele Koroške, ki je veljalo za vse upnike, je namreč posegla v lastninsko pravico le nekaterih med njimi.
V reševanje banke je namreč država z izrednim zakonom vključila tudi imetnike podrejenih obveznic, za katere je jamčila Koroška. Gre za skupno milijardo evrov obveznic, njihovi lastniki pa so k sanaciji prispevali nekaj več kot 890 milijonov evrov. Skupaj je sicer banka izdala za okoli dve milijardi evrov podrejenih instrumentov. K reševanju banke je prispeval tudi nekdanji lastnik, bavarska regionalna banka BavernLB, ki je v koroški finančni ustanovi nasedla in jo nato z vsemi težkimi bremeni ob začetku krize praktično prepustila avstrijski državi. BavernLB je že po tem, ko je začela banko reševati država, vplačala 800 milijonov evrov, Dunaj pa je to vsoto vključil v nabor sredstev za sanacijo po načelu bail-in. Bavarci so želeli ta denar medtem iztožiti, saj so že ob začetku krize trdili, da so bili pri nakupu banke zavedeni. Ustavno sodišče je zapisalo, da je odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za ostale še naprej veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep. Tako imenovano striženje nekaterih upnikov predstavlja po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine. Ustavni sodniki so nadalje ugotovili, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razlike tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019. Ustavne pritožbe so sicer vložili razni Hvpovi upniki, med njimi avstrijske in nemške banke, zavarovalnice ter skladi. Zakona se tako ne sme več uporabljati pri sanaciji banke, ustavni sodniki pa niso določili roka za odškodnine prizadetim vlagateljem. Imetniki podrejenih obveznosti so bili tako kot lastniki bank vključeni tudi v veliko bančno sanacijo v Sloveniji ob koncu 2013. V primeru slovenskih bank so bili v mehanizem bail-in vključeni imetniki vseh podrejenih obveznic in vsi lastniki. Ustavno sodišče zahteve za presojo ustavnosti stanovskih združenj vlagateljev in malih delničarjev ter nekaterih drugih posameznikov in organov še obravnava. Za mnenje o skladnosti takšne sanacije s pravnim redom EU je prosilo tudi Sodišče EU, končno odločitev pa bo sprejelo po prejemu tega mnenja, (sta) AA : ________^f_^______W_wWUr^_^t__ t^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^ __F95o__P^___ sHHs-l Ustavni stop za reševanje Hypa (Reuters)
Medij: Večer
Avtorji: STA
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Po svetu
Datum: 29. 07. 2015
Stran: 9