Dnevnik, 04.06.2010

Pahor_pred_odobritvijo_novih_porotev_na_DarsBarbara Hren Ljubljana - Vlada bi morala včeraj sprejeti zakon o soglasju in poroštvu države za obveznosti Darsa, po katerem bi se družba lahko dodano zadolžila še za skoraj 300 milijonov evrov. A si j e premislila. Premier Borut Pahor bo pred potrditvijo poroštva družbo obiskal, saj bi se rad prepričal, ali tam poslujejo gospodarno in transparentno. Obiskati namerava tudi DDC, in sicer prihodnji teden. »Program gradnje avtocest je stal dvakrat več, kot bi bilo treba za enako kakovost avtocest investirati danes. Ne želim, da se enako zgodi pri posodobitvi železnic, saj gre za ogromno denarja,« je po včerajšnji seji vlade dejal Pahor in dodal, da bodo poroštva Darsu kljub preložitvi najverjetneje odobrili. Dars, kot je razvidno iz predloga poroštvenega zakona, potrebuje dodatnih 300 milijonov evrov posojil za projekte do leta 2013, vsi pa so določeni v letošnjem programu. Kar 35 milijonov evrov se nanaša na podražitve. Odsek hitre ceste Rebernice se je podražil kar za več kot 21 milijonov evrov, odsek Peračica-Podtabor za dobre štiri milijone evrov, odsek Pluska-Ponikve za 5,8 milijona evrov in odsek Slivnica-Gruškovje za 3,7 milijona evrov. Med ostalimi investicijami je najdražja uvedba elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, ki ga Dars skupaj s stroški financiranja ocenjuje na dobrih 170 milijonov evrov. Pahor naj bi prihodnji teden obiskal tudi Luko Koper in Intereuropo ter vodstvi obeh podjetij skušal prepričati, da je povezovanje v logistični holding s SŽ smotrno. V vodstvih omenjenih obalnih podjetij se do oblikovanja logističnega holdinga javno doslej še niso želeli opredeliti, so pa svoje nasprotovanje že izrazili sindikati. Prav tako je z ostrimi besedami zoper premierjeve načrte nastopil prvi nadzornik Intereurope Bruno Korelič. Opozoril je, da s povezovanjem omenjenih treh »obubožanih« družb ne bo nastala močna firma. Nemčija in Slovenija bi lahko skupne strateške cilje uresničili tudi ob sedanji organizaciji, še meni Korelič. Kot je znano, nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn svetuje pri sanaciji SŽ, v jeseni pa naj bi po nekaterih informacijah prevzel vodilni položaj pri vodenju logističnega holdinga. barbara. hren@dnevnik.si Vlada ne bo več imenovala uprave Darsa Na ministrstvu za promet so pripravili osnutek novele zakona o Darsu, ki med drugim ukinja pristojnost vlade za imenovanje uprave družbe. Po novem bo upravo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah imenoval nadzorni svet, je razbrati iz osnutka. Ta predvideva še, da bo država z Darsom sklenila koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje avtocest za 30 let, z možnostjo podaljšanja za še 15 let. Upravljanje in vzdrževanje bo Dars financiral z lastnimi prihodki - cestnino in prihodki iz uporabe objektov v upravljanju. Iz osnutka zakona je še razbrati, da bo lahko država koncesije za gradnjo in obnavljanje avtocest podeljevala tudi drugim pravnim osebam.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Hren Barbara
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 04. 06. 2010
Stran: 23

Večer, 04.06.2010

Zvon_Dva_HoldingUprava družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d., Slovenska ulica 17. 2000 Maribor, na podlagi določb statuta družbe indoločilZakonaogospodarekihdružbah sklicuje 1 5. skupščino delničarjev družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d. SkupScina bo potekala dne 06.07.2010, ob 11 .00 uri, na sedežu družbe, Slovenska ulica 17, Maribor DNEVNI RED 1. Otvoritev skupščine, Izvolitev predsednika skupščine in dveh praštevalcev glasov ter seznanitev skupščine s pristojnim notarjem Predlog sklepa: 1.) Zapredsednikaskupščineseimenujeg.LjuboPeče 2.) Zapreštevalcaglasovse Imenujeta: -ga. Valentina Ježovnlk - g. Uroš Selič 3.) Seznanitev skupŠČines pristojnim notarjem na skupščini. 2. Seznanitev z revidiranim Letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d. za leto 2009 In seznanitev s pisnim Poročilom nadzornega sveta o preveritvi revidiranega Letnega poročila in konsol Idi ranega letnega poročila družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d. za leto 2009. 3. Uporaba bilančnega dobička, podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2009 In seznanitev skupščine s prejemki članov uprave in nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v poslovnem letu 2009 Predlog sklepa: 3.1. Bilančni dobiček družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d., za leto 2009, v znesku 6.177.616,65 EUR, ki sestoji iz prenesenih dobičkov preteklih let, se kot preneseni dobiček prenese za uporabo v naslednjih letih. 3.2. Skupščina potrjuje. n odobri delo upravi in nadzomemusvetudružbeZVON DVAHOLDING, finančna družba, d.d. za leto 2009 in upravi in nadzornemu svetu podeljuje tudi razrešnico za leto 2009. 3.3. Skupščina se seznani z Informacijo uprave o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta, ki sojih za opravljanje nalog v družbi prejeli v poslovnem letu 2009. 4. Imenovanjerevizofjadružbezaleto2010 Predlog sklepa: Za revizorja poslovanja družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d. za leto 2010 se imenuje ABC revizija, družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., Dunajska cesta 101, 1000 Ljubljana. 5. Izvolitev članov nadzornega sveta Predlog sklepa: Skupščina se seznani, da sta z podano odstopno izjavo z mesta članov nadzornega sveta družbe ZVON DVAHOLDING, finančna družba, d.d. odstopila g. dr. Štefan Spilak in g. Martin Pušenjak. Za nova člana nadzornega sveta družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družbe, d.d. se za mandatno obdobje petih (5) let izvolita g. Uroš Gorlšek In g. Andrej Žužek. Mandat novoizvoljenih članov nadzornega svetazačnetečlzdnem Imenovanja na skupščini družbe. G. Sprememba statuta družbe Predlog sklepa Skupščina sprejme spremembe in dopolnitve Statuta družbe ZVON DVA HOLDING finančna družbad.d., ki so priloga tega sklepa in se nahajajo v gradivu za skupščino. Udeležba In uresničevanje glasovalne pravice Pravico udeležbe in glasovanja na skupščini lahko uresničujejo delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo pri KDD - Centralni klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana, konec četrtega dne pred sejo skupščine, lo je na dan 02.07.2010 (presečni dan). Pravico udeležbe in glasovanja na skupščini lahkouresničujejo delnica iji, ki pisno prijavijo svojo udeležbo naskupščini najpozneje konecčetrtega dne pred zasedanjem skupščine, to je do konca dne 02.07.2010. Prijava se pošlje po telefaksu na številko 059 080 511 ali s pošto na naslov: ZVON DVAHOLDING. finančna družba, d.d., Slovenska ulica 17, 2000 Maribor, tajništvo uprave-za skupščino. Prijave na skupščino ni mogoče podati z uporabo elektronskih sredstev. Upoštevane in veljavne bodo samo prijave z originalnimi podpisi. Vsak delničar, ki ima pravico do udeležbe na skupščini, lahko imenuje pooblaščenca, da se v njegovem imenu udeleži skupščine in uresničuje njegovo glasovalno pravico. Pooblastilo mora biti pisno in ga je potrebno predložiti družbi ob prijavi udeležbe na skupščino, kjer ostane shranjeno. Obrazec za uresničevanje glasovalne pravice po pooblaščencu je dostopen na spletni strani družbe http://www.zvondvaholdlng.sl/. vsak delničar pa ga lahko brezplačno pridobi tudi na sedežu družbe vMariboru, Slovenska ulica 1 7, vsak delovni dan od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine od 10.00 do 12.00 ure. Pooblastilo je lahko posredovano družbi tudi po elektronski pošti na elektronski naslov lnfo@zvondvahokJing.si, In sicer v sken Iran i obliki kot priponka, vsebovati pa mora lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Družba ima pravico do preveritve identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje pooblastilo po elektronski pošti, ter avtentičnosti njegovega podpisa. Pooblastilo je lahko posredovano družbi tudi po telefaksu na Številko 059 080 511. Delničarji lahko pooblastilo na enak način, kot so ga podali, do dneva skupščine kadarkoli prekličejo. Delničarji oziroma njihovi zastopniki ali pooblaščenci, se morajo na zahtevo Izkazati z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zakoniti zastopnik pa tudi z izpisom iz sodnega registra. Zaradi nemotenega poteka skupščine pozivamo vse delničarje oziroma njihove pooblaščence ali zastopnike, da se zglasijo v prostorih družbe pri preštevalcih glasov vsaj pol ure pred začetkom zasedanja skupščine, kjer bodo s podpisom na seznamu prisotnih delničarjev potrdili svojo prisotnost In prevzeli gradivo, potrebno za glasovanje. Osnovni kapital in število glasovalnih pravic ob sklicu skupščin« Na dan sklica skupščine ima družba 14. 120. 934 navadnih imenskih kosovnih delnic. Skladno z zakonom daje vsaka navadna delnica njenemu imetniku en glas na skupščini. Dostop do gradiva za skupščino, predlogov sklepov z obrazložitvijo In Informacij v zvezi s skupščino Gradivo za skupščino vključno s predlogi sklepov z obrazložitvami, besedilom predlaganih sprememb Statuta družbe, revidiranim letnim poročilom in konsoNdiranim letnim poročlom družbe ZVON DVAHOLDING, finančna družba, d.d., za leto 2009, poročilom nadzornega sveta o preveritvi revidiranega letnega poročila in konsdidiranega letnega poročila družbe ZVON DVA HOLDING, finančna družba, d.d., za leto 2009 In drugimi gradivi iz drugega odstavka 297 .a člena ZGD-1 , je na vpogled delničarjem družbe na sedežu družbe v Mariboru, Slovenska ulica 17, vsak delovni dan od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine od 10.00 do 12.00 ure in na spletni strani družbe http://www-zvondvaho.dinq .s I/. Sklic skupščine, obrazložitev predlogov sklepov, besedilo predlaganih sprememb statuta in ostalo gradivo je objavljeno tudi na spletnih straneh Ljubljanske Informacije iz tretjega odstavka 296. člena ZGD-1 ter izčrpne Informacije o pravicah delničarjev v zvezi s podajanjem zahteve za dodatne točke dnevnega reda, podajanjem nasprotnih predlogov sklepov, volilnih predlogov ter pravicah delničarjev do obveščenosti (prvi odstavek 298. člen, prvi odstavek 300. člena, 301. člen in 305. člen ZGD-1) so objavljene na spletni strani družbe htlp ://www.zvondvaholding.st/. Zahteve In predlogi delničarjev Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko sedem dni po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, aH če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Uprava družbe bo v skladu s tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 objavila tiste dodatne točke dnevnega reda, glede katerih bodo delničarji zahteve poslali družbi najpozneje sedem dni poobjavi sklica skupščine. Delnica rji lahko zahteve za dodatne točke dnevnega reda banki sporočijo tudi po elektronski pošti na elektronski naslov InftMffzvondvaholdinfl.si ali po telefaksu na številko 059 080 511. Delničaijl lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki dajejo pisne predloge sklepov In volilne predloge. Uprava družbe bo na enak način kot ta sklic skupščine objavila tiste predloge delničarjev, ki bodo poslani družbi vsedmihdneh po objavi tega sklica skupščine, ki bodo razumno utemeljeni in za katere bo delničar predlagatelj pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu uprave ali nadzornega sveta in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog. Predloga o volitvah delničarju skladno s 301 . Členom ZGD-1 ni potrebno utemeljiti. Delničaijl lahko predloge sklepov in volilne predloge družbi sporočijo tudi po elektronski pošti na elektronski naslov Infoiftzvondvaholding.sl ali po telefaksu na številko 059 080 511. Zahteve za dodatno točko dnevnega reda in predlogi sklepov ter volilni predlogi, ki se družbi sporočijo po elektronski pošti, morajo biti posredovani v skenirani obliki kot priponka, vsebovati pa morajo lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, čega uporablja. Družba Ima pravico do preveritve Identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje zahtevo ali predlog po elektronski pošti, ter avtentičnosti njegovega podpisa. Delničarjeva pravica do obveščenosti Delničarji lahko na skupščini postavljajo vprašanja in zahtevajo podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo dnevnega reda, ter izvršujejo svojo pravico do obveščenosti v skladu s 1. odstavkom 305. člena ZGD-1 . Predlagatelji predlogov sklepov; Predlagatelja predlogov sklepov k točkam 1 ,2,3,6 sta uprava in nadzorni svet, predlagatelj predlogov sklepov k točkam 4 in 5 paje nadzorni svet. Uprava: Franc Ješovnik Ljubo Peče

Medij: VečerAvtorji: Ni avtorja
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Koroška
Datum: 04. 06. 2010
Stran: 22

Večer, 04.06.2010

Pomorska_drubaUprava Pomorske družbe* d.d. Portorož, Obala 55, obvešča delničarje, daje dne 28. 5. 2010 prejela zahtevo delničarja Mercata, d.d. Ljubljana za dopolnitev dnevnega reda skupščine družbe, ki je sklicana za dne 1 . 7. 2010 ob 14. uri na sedežu družbe. Obenem je družba Mercata d.d. vložila tudi nasprotni predlog k 2. točki objavljenega dnevnega reda. Uprava ugotavlja, da je bila zahteva posredovana v skladu s 1. odstavkom 298. člena ZGD-1 ter se skladno s 3. odstavkom 298. člena ZGD-1 objavlja razširitev dnevnega reda in nasprotni predlog delničarja Mercata d.d. Ljubljana kot sledi: I. Mercata d.d. Ljubljana predlaga razširitev dnevnega reda tako, da se dodata novi 4. in 5. točka, ki se glasita: 4 . Odpoklic članov nadzornega sveta Predlog sklepa k 4. točki dnevnega reda: "Z dnem 01.07.2010 skupščina družbe odpokliče člana nadzornega sveta g. Gregorja Velkaverha." 5. Imenovanje članov nadzornega sveta Predlog sklepa k 5. točki dnevnega reda: "Z dnem 01.07.2010 skupščina družbe za člana nadzornega sveta s štiriletnim mandatom imenuje g. Marka Mencina." Obrazložitev in utemeljitev predloga delničarja Mercate d.d.: "Član in predsednik nadzornega sveta g. Gregor Velkaverh je v letu 2007 predlagal dokapitalizacijo Pomorske družbe, d.d. s stvarnimi vložki, po kateri bi vse delnice pridobil le en delničar - družba Istrainvest, d.o.o., ki jo je na skupščini zastopal ta isti g. Gregor Velkaverh. S predlagano dokapitalizacijo bi se ostalim delničarjem Pomorske družbe d.d. vrednost njihovih delnic skupaj znižala za najmanj 2,5 mio EUR. Zaradi takšnega ravnanja v škodo ostalih delničarjev je bila zoper g. Gregorja Velkaverha kot predsednika nadzornega sveta družbe vložena tudi kazenska ovadba. Na podlagi navedenega g. Gregor Velkaverh kot član nadzornega sveta ne uživa več zaupanja delničarjev, zato predlagamo njegov odpoklic. G. Marko Mencin, univ. dipl. ing., z večletnimi izkušnjami upravljanja in vodenja podjetij, trenutno zaposlen v družbi MERCATA, d.d., Ljubljana, kot predsednik uprave, je imetnik Certifikata Združenja nadzornikov Slovenije. Glede na navedeno ustreza vsem kriterijem za člana nadzornega sveta." II. Nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, ki ga vlaga delničar Mercata d.d. Ljubljana: "1. Bilančni dobiček za poslovno leto 2009 v višini 52.600 EUR ostane nerazporejen. 2. Članom uprave in nadzornega sveta Pomorske družbe d.d. skupščina za njihovo delovanje v letu 2009 razrešnice ne podeli." Obrazložitev in utemeljitev predloga delničarja Mercate d.d.: "Uprava Pomorske družbe, d.d. v letu 2009 ni ustrezno delovala, saj se direktor družbe ni udeležil niti skupščine družbe v letu 2009, niti ni ustrezno spremljal poslovanja, niti se ni ustrezno seznanil z računovodskimi izkazi. Nadzorni svet Pomorske družbe, d.d. v letu 2009 niti na eni seji ni deloval v popolni sestavi, zaradi same sestave pa v nobenem primeru ni mogel učinkovito in neodvisno nadzirati vodenja družbe. Poleg tega je predsednik nadzornega sveta namesto uprave praktično prevzel vodenje družbe, zaradi česar je bil nadzor onemogočen. Družba Mercata, d.d., Ljubljana, bo na sami seji skupščine ugovarjala predlogu uprave pri 2. točki dnevnega reda zasedanja skupščine in bo druge delničarje poskušala pripraviti do tega, da bodo glasovali za njen zgoraj navedeni nasprotni predlog." Pomorska družba, Opravljanje holding družb, d.d., Portorož Uprava

Medij: Večer
Avtorji: Ni avtorja
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Podravje
Datum: 04. 06. 2010
Stran: 24

Finance, 03.06.2010

Grozote_Slovenije□ UREDNIŠKI KOMENTAR Simona Toplak simona. toplak@finance.si tgk Jp nedeljo, 28. maja 2006, je umrla mlada ženska Jt Monique White, je poročal Wall Street Jourl|||f nal. Imela je kožno tuberkulozo. Ker ni imela W zavarovanja, si ni upala k zdravniku in ni bila zdravljena. Neko noč je v mukah prosila: »Mama, prosim, pomagaj mi! Pelji me na urgenco.« »Pridi, greva.« »Ne, ne morem. Nimam zavarovanja,« je odgovorila hčerka. Čez nekaj dni sojo vseeno odpeljali na urgenco, bolnišnica je naredila vse, kar je bilo mogoče, in zanjo zapravila velikanske vsote denarja, čeprav ni imela zavarovanja. A bilo je prepozno, bolezen je zaradi vseh let nezdravljenja napredovala in umrla je. Če bi bila imela zavarovanje, bi živela. Letos so v ZDA sprejeli zdravstveno reformo, po kateri ima vsak Američan neko vrsto zavarovanja, zato da se tragični primeri ne bi ponovili. Da se ljudje ne bi bali, da bodo zaradi stroškov zdravljenja izgubili hišo. Da ne bi bili v smrtnem strahu iti k zdravniku. V ZDA je napredek. V soboto, 29. maja 2010, je v Ljubljani umrl Ferid Saiti, makedonski delavec, ki je prišel v zdravstveni zavod, pa so mu povedali, da nima zavarovanja in bo moral, če se bo izkazalo, da poseg ni nujen, plačati sto evrov. Ustrašil se je in odšel domov. Potem je umrl. V Sloveniji. Leta 2010. V Sloveniji, ki jo vodijo levičarji polnih ust kritike ZDA in lastne hvale o socialni in humani državi. Ne gre za to, da se napake dogajajo. Gre za zmožnost, da napake odkriješ, prevzameš odgovornost zanje ter spremeniš sistem in ljudi, da napake popraviš in odpraviš. Pri tem je Slovenija grozljivo slaba. Nihče ni kriv, pa imamo oropana podjetja. Nihče ni kriv, pa imamo najedene banke, ki se še najedajo. Nihče ni kriv, ljudje pa umirajo. V Sloveniji poznamo obvezno zdravstveno zavarovanje delavcev tako rekoč že več kot 120 let. A kaj, ko podjetja nekaznovano ne plačujejo prispevkov. In nihče ni odgovoren. Slovenija ima na papirju zagotovljeno brezplačno nujno zdravstveno pomoč za vse, ne glede na zavarovanje, a kaj, ko do zdravnika zaradi smrtno nevarnih pravil zdravstvenih zavodov ne prideš. In nihče ni odgovoren. Slovenija je pravkar vstopila v klub najrazvitejših držav. In tokrat se moram strinjati s profesorjem Mencingerjem: kaj nam to pomaga, če podjetje, Vegrad, svoje dolgove do delavcev reši tako, da delavce izžene. In nihče ni odgovoren. Kaj nam pomaga drugi člen ustave, da smo pravna in socialna država, če pri nategu delavcev pomaga policija države Republike Slovenije. In ne govorite mi o ukrepanju po uradnih dolžnostih. Ne takrat, ko ista država in njeni represivni organi niti trznejo ne ob javnem razkritju, daje Vegrad zase zadržal plače delavcev, ki bi jih moral nakazati bankam za posojila delavcev (administrativna prepoved). In nihče ni odgovoren. Pri nas imamo institucionaliziran narobe svet. Imamo lažen razvojni uspeh, imamo institucionalizirano lažno socialo, lažno odlično zdravstvo, lažno pravno državo, lažno humanost. Komentar, ki ga berete, se zavzema za pravice tistih, ki so ostali brez vsega. In berete ga v časopisu, katerega poslanstvo je, da se zavzema predvsem za pravice malih delničarjev, porabnikov, podjetnikov, ki si želi, da bi plačevali nižje davke in da bi prek njih od države prejeli karseda kakovostno storitev. Zato lep del slovenske elite Financam očita, da smo »neoliberalistični«, da smo nekakšen stvor. Ob tem ista elita prek različnih fint privatizira podjetja, nečloveško izkorišča tuje in tudi domače delavce in se pase na davkoplačevalskem denarju. Ob tragični smrti delavca iz Makedonijctako znova ugotavljam, da so naši salonski levičarji velikani neoliberalizma in da je celo Ronald Reagan zanje prava mati Teresa. •

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Uredniški komentar
Datum: 03. 06. 2010
Stran: 8

7 dni, 02.06.2010

Za_in_proti_proti_in_za_Page_1Kaj hočeta Cerkev in papež, kaj ZDA? Balkanski bojevnik v Sloveniji. Darka Zvonar Predan Teče odločilni teden kampanje pred referendumom o arbitražnem sporazumu in v dneh, ki nam preostanejo do sobotnega volilnega molka, se bomo še naposlušali pozivov h glasu za in proti. V tednu, ki je za nami, prav nič v širokem razponu od Eurosonga, ki se je za Slovenijo tako klavrno končal, do nafte, razlite v Mehiškem zalivu, referendumu ni moglo ukrasti levjega deleža javne pozornosti. *** Za vroč uvod v predzadnji referendumski teden je najprej poskrbela doslej v tej zgodbi zadržana Cerkev, natančneje član Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Ivan Kukar, s svojo, kot se je pokazalo kasneje, prirejeno solistično akcijo. Da Katoliška cerkev ne podpira arbitražnega sporazuma in da dvomi, ali bo prinesel pravično rešitev meje, da pa kljub temu poziva volivce k udeležbi na referendumu in h glasovanju po lastni presoji, je dejal. Medtem ko premier Borut Pahor ni imel občutka, da bi se Cerkev izrekla proti sporazumu, so mediji pohiteli z drugačnim sklepanjem. Na rob interpretacij, da je papež Benedikt XVI. pred časom v svojem govoru podprl arbitražni sporazum in da si je zdaj morda premislil, se je oglasil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello v želji, da bi pojasnil "nekatere enostranske in netočne interpretacije" papeževega govora. Poudaril je, da je papež "izrazil zadovoljstvo nad namenom reševanja" spora o meji med Slovenijo in Hrvaško z arbitražo, ni pa se imel namena "opredeliti do vprašanja, komu zaupati arbitražo". Iz Slovenske škofovske konference pa je prišel na rob Kukarjevega nastopa tale "popravek": Bistveno sporočilo, ki ga je ljubljanski nadškof Anton Stres nameraval sporočiti slovenski javnosti glede arbitražnega sporazuma, je v izjavi Komisije Pravičnost in mir, ki poudarja, da bo sožitje med narodoma mogoče le, če bo meja pravična. *** Mnenja, kako je oziroma bo s to pravičnostjo, so ostala strogo vsaksebi tudi po še eni maratonski izredni seji državnega zbora, sklicani na zahtevo opozicijskih poslancev. Ti so vlado med drugim spraševali, zakaj ni že pred devetimi meseci ukrepala zaradi enostranske izjave Hrvaške, da nič, kar je zapisanega v arbitražnem sporazumu, ne pomeni njene privolitve v slovensko zahtevo po teritorialnem dostopu do odprtega morja. Ta izjava, ki jo je zdaj na svetlo potegnil Zbor za republiko, je burila duhove tudi zaradi vprašanja, ali jo je Slovenija z Zagrebom celo uskladila in o tem skupno obvestila ZDA. Nekoliko so se pomirili, šele ko je prišla potrditev, da to ni res, tudi od Američanov in tedaj predsedujočih Švedov. Pa tudi potem je bilo iz opozicije slišati, da je Hrvaška torej lagala in da bi Slovenija morala ukrepati. Po medijskih kanalih pa je prišel predlog za še eno tuje posredovanje. Hrvaški Novi list je zapisal, da si ZDA in Velika Britanija želijo, da bi pri uresničitvi arbitražnega sporazuma pomagal srbski predsednik Boris Tadič. Slovenski premier Pahor pa je pribil, da ne vidi razloga za poseganje kogarkoli v naše domače zadeve. *** Med domače zadeve sodi novica, ki je nekatere razveselila, še več pa jih je menda razočarala. Delničarji Istrabenza so na skupščini podprli predlog uprave, naj na podlagi ugotovitev izredne revizije zoper bivšo upravo, na čelu z Igorjem Bavčarjem, in zoper nadzorni svet ne vložijo tožb. Predloga malih delničarjev, naj posle Istrabenza v minulih petih letih pregledala nova posebna revizija, pa niso podprli. Tako je, če si velik in imaš pravo izkaznico, se je glasil komentar "malih". *** Nekaj takega si prav gotovo misli tudi generalni direktor družbe Slovenijales Mitja Pleterski, ki ga je nadzorni svet družbe odpoklical z direktorskega stolčka "iz razloga nesposobnosti za vodenje poslov". Res za te kraje in običaje nenavadna formulacija. Pleterski, ki je bil nad odpoklicem "skrajno presenečen", je dejal, da je razlog najbrž v povezavi, o kateri se danes veliko piše - da skuša neka mafijska združba od Slovenijalesa izterjati določen dolg. "Uprava, ki sem jo jaz vodil, tega ni dopustila," je pribil. *** In tako smo pri posebni obliki balkanskih vezi: močno odmevni akciji Balkanski bojevnik oziroma mednarodni kriminalistični preiskavi zoper srbskega "kralja" kokaina Darka Šariča, v okviru katere so slovenski kriminalisti te dni opravili več kot 30 hišnih preiskav, zasegli orožje ter prepovedano drogo in priprli 14 oseb, med njimi tudi ljubljanskega elitneža Dragana Tošiča, lastnika znanih lokalov Le Petit in Randevu, ki naj bi vodil trgovino z mamili v Sloveniji. Slovenijales nekateri časniki omenjajo prav v povezavi s temi aretacijami, in sicer zaradi sodnega spora z družbo Municipium S zaradi terjatev Jugobanke do tega slovenskega podjetja, ki izvirajo še iz časov Jugoslavije. Municipium S je namreč leta 2007 te terjatve odkupil na javni dražbi srbske agencije za privatizacijo za bistveno nižjo vsoto, kot jo zahteva zdaj od Slovenijalesa, ob zaplembi Šaričevega premoženja pa se je po poročanju časnikov izkazalo, da je Šarič tudi lastnik družbe Municipium S. A to še ni vse: v zgodbo naj bi bil vpleten tudi širši slovenski javnosti neznani ljubljanski odvetnik Branko Gorše, ki naj bi ga s še svobodnim Šaričem in z aretiranim Draganom Tošičem povezovalo poceni odkupovanje slovenskih podjetij in njihovega premoženja iz stečajne mase. Gorše naj bi bil dober znanec ministra Mitje Gasparija, ta pa je vsakršno povezavo zanikal. Konec zaslišanj v akciji Balkanski bojevnik je prinesel tak rezultat: devet osumljenih v priporu, trije v hišnem priporu, dva izpuščena. Ni odveč dodati, da za srbsko-slovensko akcijo stojijo Američani in da bi brez tega Tošič morda bil še vedno spoštovani člen ljubljanske elite. Pa tudi to, da so skrivajočemu se Šariču v Srbiji nemudoma zaplenili več vil, stanovanj in drugih nepremičnin, ki jih bodo prodali in denar porabili v humanitarne namene. Kaj, če bi se ob vsem ponosu nad vabilom v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki smo ga dobili te dni iz Pariza, v Sloveniji kdaj zgledovali po Srbih? ■

Medij: 7 dni
Avtorji: Zvonar Predan Darka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 02. 06. 2010
Stran: 5

Dnevnik, 02.06.2010

Delo_ProdajaNa podlagi 43. Člena Statuta družbe Dela Prodaje, d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 5, uprava sklicuje 19. skupščino družbe Delo Prodaja, d. d., ki bo dne 8. julija 2010 ob 13. uri v Ljubljani. Dunajska cesta 5, sejna soba, XII. nad. z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev tkupttine in izvolitev dahnili tele* skupiOne Predlog sklepa; kol predsedujoči skupščini: Stojan Zdolšek kot prešteva Ica glasov: Bojana Kos in Ira Tea Binder Seji bo prisostvoval vabljeni notar: Miro Košak 2. Predložitev Letnega poročila Dela Prodaje, d. d. in Skupine Dela Prodaje, d. d. za poslovno teto 2009 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta k letnemu poročilu in sprejem sklopa o uporabi bilančnega dobička ter podelitvi razrešnke članom uprave in nadzornega sveta Predlog sklepa: 2.1. Bilančni dobiček v skupni višini 13.807.029,22 evra, ki je sestavljen iz dobička za leto 2009 v višini 495.431,53 evra in bilančnega dobička iz minulih let v višini 13.311.597,69 evra. se uporabi: ■ za dividende 165.224,40 € - za prenos dobička 13.641.804,82 € Skupaj bilančni dobiček 13.807.029,22 € Dividenda na delnico je 0,30 evra bruto. Vir za delitev je del bilančnega dobička iz leta 2002. Pri izplačilu dividend se gede upravičencev upošteva stanje imetnikov delnic Dela Prodaje, d. d. v delniški knjigi centralnega registra pri KDD tako, da je zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige) drugi delovni dan po dnevu skupščine dehičarjev, ki odloča o delihi dobička. Družba bo dividende izplačala najkasneje do 31.12.2010. 2.2. Skupščina upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno leto 2009. 3. Imemvanje pooblaščene revizijske dniib« za leto 2010 Predlog sklepa: Za revizorja družbe, ki bo revidiral računovodske izkaze Dela Prodaje, d.d. za leto 2010 in na podlagi mnenja revizijske komisije, se imenuje pooblaščeno revizijsko družbo RENOMA, družba za revizijo in svetovanje, d.o.o., Ljubljana. 4. Sprememba besedila Statuta družbe zaradi usHadhn z določbami ZGD-1C Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe statuta zaradi uskladitve z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah [ ZGD-1C, Ur. L. RS št.42/2009 ) o plačilih članov nadzornega sveta, o sklicu skupščine in obveščanju delničarjev ter, o prijavi in pogojih za udeležbo na skupščini, kot izhaja iz besedila, ki je sestavni del gradiva skupščine. Sprememba statuta začne veljati z dnem vpisa v sodni register. Skupščina sprejme čistopis Statuta. 5. Pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic Predlog sklepa: Skupščina družbe na podlagi 8. alineje L odst. 247. čl. ZGD-1 pooblašča upravo za nakup lastnUi delnic. Družba lahko pridobiva lastne delnice po ceni, ki ne sme biti nižja od 24,00 EUR in ne višja od 30,00 EUR. Pooblastilo skupščine za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od sprejema tega sklepa na skupščini družbe. Družba lahko pridobiva lastne delnice za katerikoli namen, ne pa izključno za namen trgovanja. Skupščina družbe pooblašča upravo, da pri pridobitvi in odsvojitvi lastnih delnic izključi prednostno pravico. Skupščina družbe pooblašča upravo, da lahko lastne delnice umakne brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Vtem primeru skupščina pooblašča Nadzorni svet za uskladitev statuta s sklepom uprave o umiku lastnih delnic. 6.Zman]Unje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic Predlog sklepa: Osnovni kapital družbe v registrirani višini 2.476.836,09 EUR se zmanjša za 178.605,4] EUR z umikom 42.801 lastnih kosovnih delnic družbe, tako da po zmanjšanju osnovni kapital znaša 2.298.230,68 EUR in je razdeljen na 550.748 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Namen zmanjšanja osnovnega kapitala je prilagoditev obsega osnovnega kapitala dejavnosti in potrebam družbe ter večje donosnosti. Znesek v višini 178.605,41 EUR se prenese v kapitalske rezerve, pri čemer je uprava družbe zadolžena za izvedbo ustreznih sprememb posameznih sestavin kapitala. . Umik lastnih delnic se izvede na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic po poenostavljenem postopku v skladu s tretjim in četrtin odstavkom 381. člena ZGD-1, pri čemer se delnice umaknejo v breme bilančnega dobička. Skupščina družbe daje upravi družbe pooblastilo in nalog za umik 42.801 lastnih delnic družbe, oznaka DPRG in za njihov izbris iz registra KDD. Z umikom se navedene lastne delnice razveljavijo. Sklep se izvrši in se delnice izbrišejo iz registra KDD na dan 30. 9. 2010. Nadzorni svet družbe je pooblaščen, da zaradi umika delnic ustrezno spremeni veljavni statut družbe. Informact« za delničarje Gradivo za skupščino, vključno s predlogi sklepov z obrazložitvami, besedilom predlaganih sprememb Statuta z obrazložitvami, čistopisom Statuta, letnim poročilom, poročilom nadzornega sveta, Izjavo o upravljanju in drugimi gradM iz drugega odstavka 297 .a člena ZGD-1, je na vpogled delničarjem družbe v tajništvu na sedežu družbe v Ljubljani, Dunajska cesta 5, vsak delovni dan od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine od 10. do 13. uie in na spletli strani družbe hHp://i_vww.deloprodaja.si. Sklic skupščine, obrazložitev predlogov sMepov, besedilo predlaganih sprememb Statuta in ostalo gradivo je objavljeno tudi na spletnih straneh Ljubljanske bora d.d. (http://seonet.ljse.si). Informacije iz tretjega odstavka 296. člena ZGD-1 ter izčrpne informacije 0 pravicah delničarjev v zveS s podajanjem zahteve za dodatne točke dnevnega reda, podajanjem nasprotnih predlogov sklepov, volilnih predlogov ter pravicah delničarjev do obveščenosti (prvi odstavek 298. člen, prvi odstavek 300. člena, 301. člen in 305. člen ZGD-1) so objavljene na spletni strani družbe. Zahteve ki predogl delničarjev Delničarji, kater* skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko sedem dni po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dtievnep reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Uprava družbe bo v skladu s tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 objavila tiste dodatne točke dnevnega reda, gede katerih bodo delničarji zahteve poslali družbi najpozneje sedem dni po objavi tega sklica skupščine. Delničarji lahko zahteve za dodatne točke dnevnega reda družbi sporočijo tudi po elektronski pošti na elektronski naslov skupscrna@detoprodaja.si. Delničarji lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki dajejo pisne predloge sklepov. Uprava družbe bo na enak način kot ta sklic skupščine objavila tiste predloge delničarjev, ki bodo poslani družbi v sedmih dneh po objavi lega sklica skupščine, ki bodo razumno utemeljeni in za katere bo delnica r-predlagatelj pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu uprave ali nadzornega sveta in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog. Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena ZGD-1 le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklfca skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog. Delničarji lahko predloge sklepov družbi sporočijo tudi po elektronski pošti na elektronski naslov skupscina@deloproda|a.si. Zahteve za dodatno točko dnevnega reda in predlogi sklepov, ki se družbi sporočijo po elektronski pošti, morajo biti posredovane v skenirani obliki kot priponka, vsebovati pa morajo lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Družba ima pravico do preveritve identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje zahtevo ali predlog po elektronski pošti, ter avtentičnosti njega/ega podpisa. Delničarjeva pravic« do obveščenosti Delničarji lahko na skupščini postavljajo vprašanja in zahtevajo podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo dnevnega reda ter izvršujejo svojo pravico do obveščenosti v skladu s 1 . odstavkom 305. člena ZGD-1 . Pogoji za udeležbo na skupi dni In uresničevanje glasovalne pravica Skupščine se lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki prijavijo svojo udeležbo na skupščini tako, da uprava pre|me njihovo prijavo najmanj tri dni pred skupščino, to je do vključno 5. 7. 2010, in ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem regstru mmaterializiranlh vrednostnih papirjev konec Četrte^ dne pred zasedanjem skupščine (presečni datum), to je konec dneva 4. 7. 2010. Prijava se pošlje po pošti na naslov Delo Prodaja, d. d., Ljubljana, Uprava družbe - za skupščino, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave na skupščino ni mogoče podati z uporabo elektronskih sredstev. Upoštevane in veljavne bodo samo prijave z originalnimi podpisi. Vsak delničar, ki ima pravico do udeležbe na skupščini, lahko imenuje pooblaščenca, da se v njegovem imenu udeleži skupščine in uresničuje njegovo glasovalno pravico. Pooblastilo mora biti pisno in ga je potrebno predloži« družbi, kjer ostane shranjeno. Obrazec za uresničevanje gasovalne pravice po pooblaščencu je dostopen na spletni strani družbe, vsak delničar pa ga lahko brezplačno pridobi tudi na sedežu družbe v Ljubljani, Dunajska cesta 5 (tajništvo družbe), vsak delovni dan od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine od 10. do 13. ure. Pooblastilo je lahko posredovano družbi tudi po elektronski poŠti na elektronski naslov sk14raci11a@de.o-prodaja.si, in sicer v skenlranl obliki kot priponka, vsebovati pa mora lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zastopnika in žig oziroma pečat pravne osebe, če ga uporablja. Družba ima pravico do preveritve Identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje pooblastilo po elektronski pošti, ter avtentičnosti njegovega podpisa. Delničarji lahko pooblastilo na enak način, kot so ga podali, do dneva skupščine kadarkoli prekllčejo. Delničarji oziroma njihovi zastopniki ali pooblaščenci se morajo na zahtevo izkazati z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zakoniti zastopnik pa tudi z Izpisom iz sodnega registra. Na dan sklica skupščine Ima družba 593.549 navadnih imenskih koscrmih delnic. Skladno z zakonom daje vsaka navadna delnica njenemu imetniku en gas na skupščini. Na dan sklica skupščine ima družba 42.801 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic. Prostor, kjer bo skupščina, bo odprt 30 minut pred zasedanjem. Ljubljana, 27. 5. 2010 Uprava Ma p^^ d d

Medij: Dnevnik
Avtorji: Ni avtorja
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Oglas
Datum: 02. 06. 2010
Stran: 37

Delo, 02.06.2010

Adria_Airways_enotirno_in_loeno_Page_1Reorganizacija letalskega prevoznika Upravljavska funkcija ločena od izvršilne - Tričlanski upravni odbor in dvočlanska uprava, ki jo sestavljata Tadej Tufek in Marjan Ravnikar - Še ta mesec o petmilijonski evrski dokapitalizaciji Zgornji Brnik - Adria Airways ima od včerajšnje skupščine tričlanski enotirni upravni odbor, v katerem sta predstavnika večinskega lastnika družbe PDP dosedanja nadzornika Maks Tajnikar in Primož Klemen, tretjega predstavnika, ki bo zastopal interese zaposlenih, pa bo moral svet delavcev še potrditi. Poslovanje družbe, iz katere se je včeraj izločila Adria Tehnika, bosta vodila dosedanji predsednik uprave Tadej Tufek kot glavni izvršni direktor in dosedanji član uprave Marjan Ravnikar kot izvršni direktor. V enotirnem sistemu je upravljavska funkcija ločena od izvršilne, kar je po pojasnilu Tadeja Tufka praksa v večini družb, ki imajo tako sestavo kapitala kot Adria s skoraj 90-odstotnim večinskim lastnikom, pa tudi praksa velikih letalskih družb, kot sta British Airways ali Lufthansa. Z zmanjšanjem števila dovčerajšnjih nadzornikov, ki so zdaj člani upravnega odbora s petletnim mandatom, in oblikovanjem poslovodstva z izvršnima direktorjema bo med njimi olajšana komunikacija. Trajanje mandata izvršnih direktorjev še ni definirano, Tadej Tufek, ki tako kot Maks Tajnikar statusno spremembo zaradi lažje komunikacije in preprostejšega načina vodenja ocenjuje pozitivno, tudi pravi, da so se pogovarjali o prav tako petletnem mandatu, ki bo hkraten z mandatom članov upravnega odbora. Eno najtežjih let v zgodovini letalstva Skupščina Adrie Airways je včeraj podelila razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu za poslovno leto 2009, za revizorja za poslovno leto 2010 pa je imenovala družbo Ernst & Young. Leto 2009 je bilo po besedah Tadeja Tufka eno najtežjih v zgodovini svetovnega letalstva. Slovenski BDP je padel za osem odstotkov, turistični priliv je bil devet odstotkov manjši, brezposelnost je bila rekordna. Zato 13,8 milijona evrov visoka Adrijina izguba, kar je osem odstotkov od 165 milijonov evrov vredne skupne prodaje, niti ni tako visoka. O petmilijonski evrski dokapitalizaciji družbe naj bi se dogovorili še ta mesec. Po pričakovano klavrni zimski sezoni in predvideni izgubi, kjer je izbruh islandskega ognjenika ob neposredni škodi povzročil še posredno, saj je bilo potnikov občutno manj tudi po tistem, ko so bila letališča odprta, saj so se bali odpovedi v tujini. Majski rezultati pa so že kar Tadej Tufek spodbudni, saj se je število potnikov v primerjavi z lanskim letom povečalo za sedem odstotkov. V floti sta zdaj že dva nova airbusa, ob racionalizaciji letov, njihovo število je bilo v primerjavi z lanskim majem pet odstotkov manjše, se je za 15 odstotkov povečala zasedenost letal (load factor), ki je zdaj med 67 in 68 odstotki. Adria je edino tako veliko (majhno) letalsko prevozniško podjetje v EU, ki še deluje, vsi drugi so šli ali v stečaj ali pa so jih kupile večje družbe. Tudi velike družbe se združujejo, na primer British Airvvavs in Uberia v Evropi, United in Continental v ZDA. Pogovori o prihodnosti lastniške strukture Adrie še zdaleč niso dorečeni. Bo ostala samostojna ali bo vstopil strateški partner, se bo moralo še razjasniti. Vsekakor pa Tadej Tufek zatrjuje, da se od v javnosti večkrat omenjenega Turkish Airlines v Adrii ne uradno ne neuradno ni nihče oglasil. Adria Tehnika kot samostojna družba Z včerajšnjim dnem je bila v skladu s strategijo formalno ustanovljena tudi samostojna družba Adria Tehnika, v katero bo odšlo 230 od skupaj 700 zaposlenih, prehodno pa jo bo vodil Tadej Tufek. Adria Tehnika je za zdaj v stoodstotni lasti Adrie Airways, poslovala pa bo po tržnih načelih in ob zagotavljanju vzdržnosti obeh, kjer bo AA le ena stranka. Po Tufkovih besedah se je v praksi (na primer pri Lufthansi) pokazalo, da taka delitev poveča učinkovitost del. Tadej Tufek napoveduje, da bi v Adrio Tehniko radi povabili tudi strateškega partnerja za manjšinski delež. Razen z Aerodromom Ljubljana se še niso konkretno pogovarjali, čeprav druge možnosti po njegovih besedah so. Pravne, finančne in računovodske službe se ne bodo podvajale, saj jih bo Tehnika najemala za neki mesečni pavšal pri materi. Aerodrom Ljubljana ima do Adrie za leto 2009 4,3 milijona evrov zapadlih terjatev, za katere je določen odlog odplačila za eno leto, zavarovane pa so z rezervnimi deli. Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir ne izključuje možnosti, da se te terjatve pretvorijo v lastniški delež Adrie Tehnike, in dodaja, da je to projekt, ki šele nastaja in še ni konkretiziran, saj niti nimajo izoblikovanega Adrijinega predloga za vstop. Če bo prišlo do lastništva v vzdrževalnem podjetju, bo letališka uprava pri tem zasledovala interese vseh svojih lastnikov (delničarjev), ki jih je okoli 9000 (in ne samo večinske lastnice, države, op. a.). Aerodrom bi vstopil, če bi naložba prinašala ustrezne donose. Kolikšen bi bil lahko lastniški delež AL, je odvisno od realne vrednosti podjetja in od zanimanja drugih potencialnih vlagateljev. V primeru, da Aerodrom Ljubljana ne bi imel večinskega deleža, bi svoje interese kot manjšinski lastnik zavaroval prek statutarnih določil. Aleš Stergar ADRIJIN AIRBUS A 319

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 06. 2010
Stran: 9

Novi tednik Celje, 01.06.2010

Sve_kapital_za_GorenjeDelničarji potrdili dvakrat po 25 milijonov evrov dokapitalizacije - Trije meseci v znaku plusa Delničarji Gorenja so na petkovi skupščini brez večjih pomislekov sprejeli sklep o dvojnem povečanju osnovnega kapitala, skupno pa bodo dobili dvakrat po 25 milijonov evrov svežega kapitala. V prvem krogu bodo vse delnice ponudili Mednarodni finančni korporaciji, članici skupine Svetovne banke. IFC naj bi 25 milijonov evrov nakazal predvidoma v enem mesecu. »Vesel sem, da so delničarji podprli predlog uprave o dokapitalizaciji. Vstop tako uglednega investitorja, kot je mednarodna finančna korporacija IFC, pomeni veliko za finančno trdnost Gorenja, za še hitrejše doseganje strateških ciljev, razvoj novih izdelkov in storitev. Tudi za kakšen prevzem,« je po skupščini povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Delničarji so sicer glede dokapitalizacije sprejeli nasprotni predlog, ki ga je že kmalu po sklicu podala Kapitalska družba, podprla pa sta ga tudi uprava in nadzorni svet. Cena delnice je 13,32 evra, pod enakimi pogoji pa bodo izvedli drugo dokapitalizacijo v juliju, ko bodo delnice ponudili vsem delničarjem, ki bodo tedaj vpisani v delniško knjigo. Število delnic, ki jih bodo lahko vpisali, bo odvisno od njihovega deleža v osnovnem kapitalu, sodelovali pa bodo lah-Podobnih prizorov in velikega zanimanja za novinarske konference, na katerih po navadi sodelujeta predsednik Bobinac in »finančnica« Mirjana Dime Perko, smo v Gorenju že vajeni. ko še v drugem delu dokapifalizacije. Če bo kaj delnic še ostalo, jih bodo ponudili »tretjim osebam«. Obe dokapitalizaciji naj bi Gorenju omogočili še hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, vlaganje v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme in prestrukturiranje. Na skupščini se je več težav pojavilo pri imenovanju novega nadzornega sveta. V njem so Peter Kraljic, Maja Makovec Brenčič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Marcel van Assen. Prav na sestavo NS je Vseslovensko združenje malih deležnikov, nezadovoljno s sestavo sveta, napovedalo izpodbojno tožbo. Kot je pojasnil Bobinac, uprava na imenovanje nadzornikov nima vpliva. Poslovanje s plusom Glede poslovanja je Bobinac poudaril, da sicer niso evforični, vendar pa Gorenje že tretje četrtletje posluje pozitivno. V prvih treh mesecih letos so ustvarili 7,8 milijona evrov dobička, lani pa so imeli 7 milijonov izgube. Ob tem poudarjajo, da so razmere na trgu še vedno zaostrene, dostop do virov financiranja še otežen, zaradi brezposelnosti pa je manjše povpraševanje po izdelkih široke potrošnje. Zato je dokapitalizacija tembolj nujna, da bodo lahko uvajali nove izdelke in storitve ter prestrukturirali proizvodnjo na lokacijah v Sloveniji in v tujini. Tudi za kak prevzem. Gorenje je tako že v četrtek oddalo zavezujočo ponudbo za prevzem enega od pomembnih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Bobinac o podrobnostih ni želel govoriti, po neuradnih informacijah naj bi šlo za švedski Asko. URŠKA SELIŠNIK

Medij: Novi tednik Celje
Avtorji: Selišnik Urška
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 06. 2010
Stran: 4

Finance, 01.06.2010

Za_obveznostiČISTI RAČUNI Sanja Savič, Deloitte evronaevro@ftnance.si Številna tuja podjetja, ki želijo opravljati pridobitno dejavnost v Sloveniji, navadno za ta namen ustanovijo podružnico. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je temeljni predpis, ki ureja status podružnice, pri čemer pojma podružnice ne definira. Gospodarska praksa je opredelila podružnico kot del tuje pravne osebe, kije lokacijsko in organizacijsko ločena od matičnega podjetja. Sklepanje poslov s podružnico ima enake učinke kot neposredna sklenitevposla z matičnim podjetjem. Po novem lahko podružnico pod enakimi pogoji ustanovi tako tuje podjetje iz Evropske skupnosti kot tudi tuje podjetje iz tretje države. Za podružnico je značilno, da nima statusa pravne osebe. Po zakonu nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Z ekonomskega vidika je kot organizacijska enota samostojna v pravnemprometu, saj ima določen manevrski prostor za oblikovanje poslovne volje. S pravnega vidika pa je bistvena odvisnost podružnice od matičnega podjetja, saj je podružnica del tujega podjetja, njeno premoženje pa je sestavni del premoženja tujega podjetja. Tuje podjetje je tako subjekt in nosilec vseh pravnih poslov, ki jih podružnica sklepa na območju Slovenije. Sklepanje poslov s podružnico ima torej enake učinke kot neposredna sklenitev posla z matičnim podjetjem. Takšna pravna ureditev je pomembna predvsem z vidika varstva upnikov podružnice. Vpis v sodni register Obvezenpogojzazačetekopravljanja dejavnosti tujega podjetja prekpodružniceje vpis podružnice v sodni (poslovni) register. Vpis je konstitutivnega pomena, kar pomeni, da šele z vpisom v sodni (poslovni) register podružnica pridobi status ter pravice in obveznosti, kiji pripadajo po določilih ZGD-1. Za ustanovitev podružnice je potreben sklep poslovodstva tujega podjetja. Podružnica nima osnovnega kapitala. Zastopnik podružnice Podružnica navadno opravlja istovrstno dejavnost kot matično podjetje ali samo del njegove dejavnosti. Njeno voljo oblikuje vodstvo podružnice, izjavlja pa jo njen zastopnik, ki zastopa tujega nosilcapodjetništva. Zastopnik (ne pooblaščenec) podružnice uporablja podružnico le kot dejansko organizacijsko sredstvo za sklepanje pravnih poslov. Podružnica ima lahko tudi prokurista. S podružnico v stečaj tudi matično podjetje Izjemno varstvo upnikov zagotavlja zakonsko določilo o odgovornosti za obveznosti podružnic. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Podružnica nima zakonskodoločenegaminimalnega osnovnega kapitala, s katerim bi jamčila upnikom, pa vendar so njeni upniki zavarovani, saj poplačilo svojih terjatev lahko uveljavljajo od matičnega podjetja v tujini. Dejstvo je namreč, da podružnica ne more v stečaj, ne da bi se v stečaju sočasno znašlo tudi tuje matično podjetje. • Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja ► Pri poslovanju mora podružnica uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime, ki vsebuje oznako, da gre za podružnico. Enako kot preostale pravne osebe tudi podružnica vodi poslovne knjige, oddaja letno poročilo ter davčni obračun za tiste prihodke in odhodke, ki se lahko pripišejo poslovanju v Sloveniji. Kazenske določbe ZGD-1 določajo, da se z globo od šest tisoč do 40 tisoč evrov za prekršek kaznuje tuje podjetje, ki je v Sloveniji ustanovilo podružnico, če podružnica pri svojem poslovanju ne uporablja firme matičnega podjetja in drugih podatkov ali če podružnica AJPES ne predloži letnega poročila zaradi javne objave, in sicer v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Za podružnico se smiselno uporabljajo tudi določbe ZGD-1, ki se nanašajo na dejavnost firmo, sedež, prokuro in poslovno skrivnost družb.

Medij: Finance
Avtorji: Savić Sanja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 01. 06. 2010
Stran: 25

Finance, 01.06.2010

Kaj_kuhajo_Page_1Čigav človek je novi nadzornik Abanke Vipa, sicer poslovni svetovalec Andraž Grum? i.i Tanja Smrekar, Monika Weiss finance(S>finance.si Pred skupščino Abanke Vipa minuli teden so viri blizu vrha večinsko državne Zavarovalnice Triglav neuradno sporočali: »Triglav ima tretjino banke. Hočemo tudi toliko moči, zato bomo vztrajali s tretjino nadzornikov.« Zakaj se je pred skupščino zgodil preobrat in je Triglav za nadzornika podprl poslovnega svetovalca Andraža Gruma - ne pa vztrajal pri svojem članu uprave Igorju Stebernaku? Da ne bo pomote - jasno je, da morajo nadzorniki formalno ščititi interese družbe, s tem pa tudi vseh delničarjev. Pa vendar lastniki radi neformalno merijo svoje moči po tem, koliko predstavnikov imajo v nadzornem svetu. In pred skupščino sta bila v sedemčlanskem nadzornem svetu (NS) Abanke dva predstavnika Save; šef Janez Bohorič, ki predseduje NS, in Miha Dolinar, k Savi pa neformalno sodita še Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding) in Uroš Rožič (T-2). Neposredno iz Triglava pa je v NS sedel član uprave Vladimir Mišo Čeplak. Na skupščini je bil v NS na predlog Triglava potrjen še pooblaščenec uprave Triglava Blaž Brodnjak, ne pa tudi drug predlagani triglavovec Stebernak - celo Tnglavje nato podprl izvolitev samostojnega poslovnega svetovalca Gruma, ki je bil v izvolitev kot Stebernakov »protikandidat« predlagan na skupščini. Kompromis? Je bil torej Andraž Grum kompromisni predlog med šefoma Save Janezom Bohoričem in Triglava Matjažem Rakovcem? Je Rakovec ravnal skladno z željami Save ali »svoje« večinske lastnice države - po naših informacijah se Rakovec in prvi nadzornik Triglava Borut Jamnik, šef Kada, o Grumovem imenovanju nista uskladila (čeprav se jima formalno seveda ni treba). Bodo zdaj nadzorniki in uprava Triglava pri tem, ali naj prodajo ali dokupijo Abanko ali pa jo skupaj s Savo povežejo z Gorenjsko banko, usklajeni? Naši neuradni viri trdijo, da se Rakovec bolj nagibak Triglavovi prodaji Abanke. Andraž Grum trdi, da ni od nikogar, da se je srečeval z Bohoričem - a ne v zvezi z Abanko - in daje močan zagovornik povezave Abanke z Gorenjsko banko. Naši viri Gruma povezujejo tudi z Rakovcem. Slo naj bi še »za staro navezo iz časov, koje bil Rakovec podrejen Miru Ukmarj u, ki j e vodil lj ubij ansko območno enoto na Triglavu«. Ukmarj a, Grum poznanstvo z njim zanika, nekateri povezujejo z Borutom Kuharičem, nekdaj je sedel v upravi Triglava DZU, zdaj je šef Vipe Holdinga, kjer pa je še pred kratkim delal Grum. Na Savi, ki ostaja glavna promotorka združitve Abanke z Gorenjsko banko, usklajevanje s Triglavom (Rakovcem) zanikajo. Pravijo le, da so v sedemčlanskem NS Abanke že sedeli trije člani, izvoljeni na Triglavov predlog; ob Ceplaku še Slaven Mičkovič s finančnega ministrstva ter Branko Pavlin z Dnevnika. Zato se jim zahteva Triglava po dveh dodatnih članih (Brodnjaku in Stebernaku) ni zdela upravičena: »Bolj smiselno se nam je zdelo podpreti kandidaturo Gruma kot predstavnika malih delničarjev, kot seje sam predstavil.« O Grumovem imenovanju in načrtih z Abanko smo vprašali tudi na Triglav, kjer pravijo, da »pomembnejše podatke o poslovanju objavljamo prek javno opredeljenega sistema poročanja«. In kaj pravi prvi nadzornik Triglava Borut Jamnik? »Nadzorni svet je na eni od minulih sej upravi svetoval, naj se aktivneje ukvarja z naložbo v Abanko Vipa v kontekstu nj enega vpliva na kapitalsko ustreznost zavarovalnice, pa tudi v kontekstu sinergij pri finančnem posredovanju.« Več ni želel povedati. • ► Je izvolitev Andraža Gruma za nadzornika Abanke del skupnega načrta šefov Triglava Matjaža Rakovca (zgoraj) in Save Janeza Bohoriča (spodaj)?

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 01. 06. 2010
Stran: 9

Več prispevkov