, kije kmalu zašel v rdeče številke; kljub temu jim gre še vedno bolje kot Merkurju Binetu Kordež pri njegovih poslovnih odločitvah (še) ni povsem spodletelo: model menedžerskega odkupa, ki se je ponesrečil pri Merkurju, mu je namreč uspel pri prevzemu Lipa Bled, kjer je glavno vlogo odigral njegov nekdanji sodelavec Alojz Burja. Vodilni menedžerji v Lipu Bled, ki jim je z vložkom 60.600 evrov pomagal tudi Bine Kordež, so leta 2007 samo zaradi prevzema Lipa Bled ustanovili družbo Les Invest. V to so vložili 757.500 evrov, ta pa je nato za Lip Bled plačala 23,5 milijona evrov, kar je večinoma financirala s posojilom. Se istega leta je Les Invest iztisnil male delničarje Lipa Bled in podjetje takoj nato pripojil k Les Investu. S tem so prevzemniki na Lip Bled prenesli tudi vse dolgove Les Investa, ki jih je ta dobil zaradi prevzema. Lip Bled odprodaja premoženje Razložimo, Lip Bled je imel konec leta 2006 ob 40,1 milijona evrov prihodkov in 37,5 milijona premoženja le 1,8 milijona evrov posojil. Stanje seje pomembno spremenilo že dve leti pozneje, torej leta 2008, ko je bil prevzemni manever končan. Takrat je imelo podjetje kar 20,8 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih posojil, medtem ko seje prodajadvignilalena 40,9 milijona, bilančno premoženje pa na 48 milijonov evrov. Zdaj Lip sicer zmanjšuje zadolženost, a predvsem z odprodajo premoženja. Na primer delnic Gorenjske banke, ki so jih že leta 2007 prodali Merkurju, in za to iztržili vsaj osem milijonov evrov. Kordež skozi Lipova vrata stopil kot dober menedžer In kaj o vsem skupaj pravi največji lastnik in direktor Lipa Bled Alojz Burja? »Veste, mi smo prevzem vodili po svoje, saj smo ga izpeljali prej kot merkurjevci. Pa ne zato, ker bi si to tako želeli, ampak ker ni bilo drugega kupca. Najprej so se za Lip Bled zelo resno zanimali Kanadčani, a so dobili novega lastnika in stvar je padla vvodo. Država kot lastnica je postopek zato nadaljevala, objavila je dvajavna natečaja in celo dražbo. Na tej ni bilo nobenega interesenta, na natečaj pa so se sicer prijavili trije, vendar nihče iz panoge. Zato nas je Kad vprašal, alibibili morda pripravljeni kupiti podjetje. Sploh, ker smo imeli v lasti že kar precej delnic. In smo ga,« ozadje razlaga Burja. In kako se je med 11 lipovci kot edini zunanji lastnik znašel Kordež, ki ima osem odstotkov družbe? »S Kordežem sva se poznala že od prej, saj sva bila skupaj v upravi Merkurja In ker smo Lip Bled želeli povezati z njegovim kupcem, Merkurjem, smo povabili Kordeža - ampak zaradi tega nikoli nismo imeli prednosti. Poleg tega sem iskal ekipo, ki bi bila sposobnavoditi zadevo. In Kordež se mije zdel dober menedžer. Res pa je, da je imel od takrat veliko dela z Merkurjem, zato se ni mogel ukvarjati še z Lipom Bled,« odgovarja sogovornik. Lip Bled lani v rdečem Po Burjevih besedah je Lip Bled lani posloval negativno. »Očistili smo zaloge in terjatve, poleg tega smo tamkajšnjim zaposlenim poceni prodali program masivnega pohištva. Tudi brez tega bi imeli izgubo, seveda pa precej manjšo, kot smo jo imeli,« razlaga Burja, ki o številkah ni želel govoriti. Razmere so težke tudi letos, saj proizvajalcu notranjih vrat prodaja še upada. »Izpad v Sloveniji, Bolgariji in državah nekdanje Jugoslavije sicer poskušamo nadomestiti s preusmeritvijo na nove trge v srednji in zahodni Evropi, žal pa to ne gre tako hitro. Zato bo, kot kaže, podjetje tudi letošnje leto končalo vrdečem. Težkobo tudi prihodnje leto, vseeno pa mislim, da bomo takrat že pozitivni,« razlaga prvi človek Lipa Bled. Kot še pravi, so že pred časom sprejeli ustrezne ukrepe, pri katerih so se osredotočili predvsem na krčenje stroškov in nove izdelke. »Pravzaprav nam kljub vsemu tržni delež raste, saj je pri konkurenci še huje kot pri nas.« Jih morda ovirajo tudi posojila, ki so posledica prevzema? »Vse obveznosti redno poravnavamo,« je bil skop Burja, ki tega, pri kateri banki so dobili denar in ali so že kdaj zaprosili za reprogram, ni želel povedati. Je pa zatrdil: »Razmere bomo premagali. To ne bo lahko, saj nam bo še težko, vendarverjamem, dabomo nakoncu mi zmagovalci.« Si bodo pri tem pomagali s prodajo še kakšnega dela proizvodnje, nepremičnin ali celo lastniškega deleža? »Ne, take poteze niso predvidene,« zatrjuje Alojz Burja Kordež pa o denarju nič Več vprašanj smo naslovili tudi na Kordeža, ki pa je bil redkobeseden: »Burjo seveda dobro poznam, saj je bil v Merkurju moj sodelavec. Za sodelovanje pri prevzemu sem se odločil, ker sem presodil, da gre za dobro podjetje s pravimi cilji in pravim vodstvom. O poslovanju sem obveščen, se pa vanj ne vmešavam.« Tega, kako je financiral nakup deleža, ali redno poravnava obveznosti in kaj bo zdaj s temi delnicami, pa ni poj asnil. • Moji. Burja, direktor in 25-odstotni lastnik Lipa Bled. ► Bine Kordež, osemodstotni lastnik Lipa Bled. Menedžerji, so Kordeževa izplačila dividend v Merfinu sporna? Ne komentiramo! Stanovska združenja so se ogradila od izplačila dividend prevzemnikov Merknria Ali to, da menedžerji po prevzemu družbo spravijo na kolena, tik pred prodajo pa iz nje počrpajo celotno premoženje, vliva zaupanje v menedžerski poklic? Stanovska združenja se pri dejanjih Bineta Kordeža vzdržujejo komentarja, so pa polna velikih besed. V minulih dveh dneh smo poročali, da si je menedžerska ekipa Merkurja, kije leta 2007 prevzela družbo, tik pred prodajo podjetja, kije nakolenih, izplačala za 12,6 milijona evrov dividende (več nahttp://www.finance.si/280080). O tej Kordeževi potezi - šef Merkurja je nagrajenec tako Združenja Manager kot GZS - smo vprašali obe omenjeni organizaciji, Združenje nadzornikov Slovenije, Združenje Yes, ki skrbi za vzgojo mladih menedžerskih kadrov, in Socius, kije pred leti v Sloveniji veliko svetoval o upravljanju podjetij. H Petra Sovdat petra.soydat@finance.si Sonja Šmuc, generalna sekretarka Združenja Manager: »Konkretnih primerov ne moremo komentirati, saj ne poznamo vsebine, niti to ni v pristojnosti združenja. Največ za ugled menedžerjev naredijo tisti, ki tudi v teh razmerah niso vrgli puške v koruzo, ampak si vsak dan znova prizadevajo, da podjetje uspešno peljejo naprej, razvijajo nove izdelke, osvajajo nove trge in povečujejo dodano vrednost. Kot slovenska menedžerska organizacija jim želimo pri tem pomagati z vzpostavljanjem platforme za izmenjavo mnenj in izkušenj z drugimi menedžerji, aktualnimi izobraževalnimi vsebinami in vplivanjem na sprejemanje gospodarske zakonodaje, ki bi pospešila konkurenčnost gospodarstva. Žal pri zadnjem večkrat naletimo na gluha ušesa, saj nikoli ne grozimo z ulico.« Leonardo F. Peklar, Socius: »Zaradi precej spremenjenih globalnih gospodarskih razmerje danes povsem jasno, da obstaja razlika med delovanjem v dobro družbe (ki ga predvideva in zahteva zakon) in delovanjem v dobro lastnika. Številne mednarodne študije dokazujejo, da lahko lastništvo menedžmenta za podjetje postane »koristno« v pasu med petimi in 12 odstotki. Pozitivna »stimulacija« sega do 24, nato p; začne upadati in dokončno postane nevarna, bolj ko se bliža 40 odstotkom. Poteze, o katerih govorite, so povsem logične in pričakovane. Če razvijam misel s preveliko mero sarkazma: zakaj bi menedžer, kije lastnik, ščitil interes zaposlenih in preostalih (praviloma manjšinskih) delničarjev? Odgovor sodobnega korporativnega upravljanja je jasen: ker mora delovati v dobro družbe, brez preferiranja dela lastnikov. Glede na poglabljanje gospodarske krize in vsesplošnost poenostavljenega dojemanja zapletenih stvari seveda ni mogoče pričakovati, da bi opisane poteze v javnosti povečevale zaupanje v menedžerski poklic« Irena Prijovič, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije: »Čeprav sem prispevke prebrala, nimam zadostnega uvida v zgodbo, kije tako zelo kompleksna, in je zato ne bom komentirala. Za uspešen razplet nastalega položaja in nadaljnjega obstoja Merkurja bo treba upoštevati vse pomembne deležnike, in ne samo interes lastnikov Merf ina. Zaupanje si je edino mogoče pridobiti z doslednim in odgovornim delom v dobro družbe. Na drugi strani pa je pri nas ključno delovanje pravne države in sodnega sistema, ki naj na področju gospodarstva učinkovito sankcionira nespoštovanje zakonov.« Jan Pinterič, generalni sekretar združenja Yes: »Dejanja in odločitve vseh posameznikov, na vseh ravneh, se delijo na prijetna in pravilna. To, kako se posameznik odloči, je odvisno od njegove naravnanosti, hierarhije življenjskih prioritet in pričakovanj. Tako oblikujemo svoje poteze, prihodnost in okolje, v okviru katerega delujemo. Mnenje o konkretnem primeru bi bilo oblikovano na podlagi površinskega spremljanja dogodkov in ne bi prestalo kritične presoje korektne objektivnosti. Od začetka je poslanstvo in gonilo Združenja Yes razvoj pozitivnega in stimulativnega okolja, v katerem bodo mladi posamezniki lahko neomejeno uresničevali svoj potencial in s tem razvijali novo generacijo odgovornih in pozitivno usmerjenih poslovnežev, katerih ključni motivacijski element bo želja po napredku in ustvarjanju. To uresničujemo prek izmenjave mnenj in izkušenj, skrbno zasnovanih izobraževalnih programov, štipendiranja, mentorstva in podpore mlajšim generacijam nadarjenih posameznikov.« Zdenko Pavček, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »V konkretnem primeru nismo seznanjeni z načinom in podrobnostimi delitve dobička v družbi Merkur, zato ne moremo v zvezi s tem dajati nobenih komentarjev.«

Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel,Matejčič Katarina,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 21. 05. 2010
Stran: 4