Ob sodelovanju bankirske sestre Romane Pajenk, predsednice uprave Probanke Maribor, ter velenjskega župana Srečka Meha se mu v prihodnosti obeta še boljša uvrstitev. Kako hitro se množi bogastvo velenjskega poslovneža Tomaža Kočnika, kažejo objavljeni podatki iz zadnjih let. Še leta 2007 se je s svojo velenjsko družbo Fractal Consulting z 10,4 milijona evrov uvrstil na 58. mesto najbogatejših Slovencev, že slabo leto kasneje je z 32,6 milijona pristal na 28. mestu, v zadnji objavi najbogatejših Slovencev v reviji Manager pa je že na 15. mestu. Mnogi se upravičeno sprašujejo, ali so te ocene premoženja realne, ker naj bi bili njegovi zaslužki veliko večji. Trojica Ročni k, Pajenk in Meh Pri tako hitrem finančnem vzponu naj bi mu z najemom posojil najbolj priskočila na pomoč njegova sestra Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke Maribor. V zadnjem času izstopa primer Avtotehne, v kateri je bila Romana Pajenk predsednica nadzornega sveta, njen brat Tomaž Ročnik pa je kot solastnik družbe Hat postal glavni lastnik Avtotehne. Skupaj z drugimi vplivnimi člani uprave Avtotehne obvladuje tovarni umetnih brusov, zreški Comet ter mariborski Swaty, ki sodita v svoji panogi med največji evropski podjetji, v obeh tovarnah pa je zaposlenih kar 1.200 delavcev. Poleg Probanke Maribor je za Ročnika zagotovo pomembna NLB. Pol odstotka delnic največje slovenske banke naj bi mu prodala novogoriška Vipa, ki naj bi identični paket delnic kupila od ACH le mesec poprej. Zanimivo je, da med menedžerji, ki obvladujejo ACH, izstopa Herman Rigelnik, eden izmed ustanoviteljev Probanke Maribor, ki ji predseduje Ročnikova sestra Romana Pajenk. Na seznamu družb Tomaža Ročnika izstopa Fractal Consulting. Ta je skupaj s Fortis 3000 in Imponio Group lastnica družbe Hat. Tako kot Hat je tudi Fractal Consulting lastnik drugih družb, med njimi pekarskih podjetij (Pekarna Ptuj, Presta in Klasje Celje), a tudi podjetij Pilon Ing in Velpa. Fractal je še solastnik Hvposa iz Mute, Stavbarja Lendava, Stavbarja Gradnje ter Toming Consultinga s sedežem v Velenju. Slednji je investitor gradnje avtobusne postaje v Velenju, pri čemer je zanimivo, daje v delu prostorov, ki so v lasti Tominga, velenjski davčni urad. Ta za najem prostorov plačuje izdatno najemnino; 18.364,60 evra mesečno za 1740 kvadratnih metrov ter še 1.462,20 evra mesečno za desetletni najem pisarniške opreme. Župan velenjske občine Srečko Meh je ob tem javno dejal, da »mu je žal, ker gre DURS iz dosedanjih občinskih prostorov, ker so bili redni plačniki najemnine in tako zanesljivi vir prihodkov občinske blagajne.« To bo odslej podjetni poslov-Velenjski poslovnež Tomaž Ročnik ima ključ do vseh najpomembnejših investicij v občini Velenje. než Tomaž Ročnik. O njegovih investicijah na območju občine Velenje smo na njegovo podjetje Toming Consulting naslovili več vprašanj, vendar nanje nismo dobili odgovora. To smo pričakovali, saj so podobne izkušnje imeli doslej tudi drugi mediji, med njimi revija Manager, za katero ni hotel komentirati ocen o višini svojega bogastva. Med pomembnejšimi podjetji Tomaža Ročnika izstopa družba IGEM (ta ima v lasti številna gradbena podjetja, med njimi SGP Kograd Igem Dravograd, Kograd Igem, Gradnje Igem, Kograd Interier. ..). Ročnik naj bi od avstrijskega podjetja Gradiš Bau kupil še Gradiš Celje, čeprav so nekateri prepričani, da naj bi bil le »parkirišče« za predsednico uprave Gradisa Celje Lidijo Žagar. Odpis delničarjev in privatizacija komunale Iz gradbene skupine IGEM izstopa SGP Kograd Igem Dravograd, iz katerega je Ročnikov IGEM izrinil vse male delničarje, ti pa so za odpravnino prejeli 10,25 evra za delnico. Da je lahko prevzel SGP Kograd Igem Dravograd, v katerem je bil pred prevzemom član nadzornega sveta, so mu pomagali velenjski Vegrad, NLB in Probanka ter nekaj malih delničarjev. Prav zaradi majhne odpravnine malim delničarjem je bil na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu aprila letos drug narok za sodni preizkus denarne odpravnine, plačane ob odstranitvi malih delničarjev. Ti so prepričani, da pri izplačani odpravnini ni bilo upoštevano profitno in premoženjsko stanje družbe; že na podlagi javno objavljenih podatkov je možno ugotoviti, da je dejanska vrednot delnice družbe več kot 45 evrov. Po IGEM ima Tomaž Ročnik v lasti tudi družbo PUP Velenje, ustanovljeno leta 1994. To podjetje naj bi bilo najprej prodano podjetju Fori, d. o. o., to pa naj bi nato svoj delež prodalo podjetniku Ročniku. Mnogi ob tem opozarjajo, da je velenjski župan Srečko Meh tihi družbenik Pupa, kar je težko ugotoviti, saj ima podjetje mešano lastnino. Meh je na naše vprašanje, ali je lastnik kakšnega podjetja, odgovoril, da ni lastnik niti solastnik nobenega podjetja. Sicer pa je decembra lani župan Meh z direktorjem Pupa Janezom Herodežem podpisal koncesijsko pogodbo za opravljanje rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin za petnajst let. Občina naj bi prenesla tudi svoje pristojnosti glede odločanja cen za storitve odstranjevanja odpadkov. Občane ob tem zanima, kakšen bo nadzor in obračun nad opravljanjem vseh koncesijskih del, če občina vse prenaša na PUP. To po prepričanju poznavalcev ne pomeni nič drugega kot postopno popolno privatizacijo velenjske komunale. Prav zato toliko bolj vzbuja pozornost ustanovitev podjetja Rosio - PUP -Saubermacher 1. junija 2009. Njegov solastnik je PUP - Saubermacher, direktorica Rosia - PUP - Saubermacher pa je Andreja Katic, ki je tudi direktorica Občinske uprave Velenje, Velenjčani pa so jo najbolj spoznali ob njeni kandidaturi na listi SD za evropsko poslanko. Zupan Srečko Meh ob tem pojasnjuje, da so Andrejo Katic so za direktorico podjetja Rosio - PUP - Saubermacher, d. o. o., imenovali lastniki, med katerimi so Mestna občina Velenje s 73,59 odstotka, Občina Šoštanj z 18,33 odstotka, Občina Šmartno ob Paki s 7,66 odstotka, PUP-Saubermacher, d. o. o., z 0,41 odstotka, Komunalno podjetje Velenje z 0,01 odstotka glasov. »Andreja Katic za opravljanje nalog direktorice podjetja Rosio - PUP - Saubermacher, d. o. o., ne prejema nobenega nadomestila.« Meh ob tem še pojasnjuje, da so koncesijo za ravnanje z odpadki po načelu javnozasebnega partnerstva razpisale vse tri občine z območja Šaleške doline (Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki in Mestna občina Velenje): »Izbrano je bilo podjetje Rosio - PUP - Saubermacher, d. o. o. PUP Velenje pa je podjetje za urejanje okolja in se ne ukvarja s komunalnimi odpadki.« Dobiček z garažami in trgovskimi centri Tomažu Ročniku je prav zagotovo zagotovljen dober zaslužek z najemninami parkirnih mest v na novo zgrajenih garažnih hišah. Pa poglejmo, kakšni so načrti velenjske občine oziroma župana Srečka Meha. Kot je zapisano v odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za centralne predele mesta Velenje iz leta 2005, je na celotnem območju predvidenih 4660 parkirnih mest, in sicer obstoječih, rekonstruiranih in novih, od tega 700 v garažnih hišah. Stanovalcem naj bi namenili 3960 od obstoječih in rekonstruiranih, na novo zgrajene garaže s 700 parkirnimi mesti pa naj bi bile namenjene obiskovalcem in zaposlenim. A očitno je od takrat mestna občina spremenila načrte. Občina je namreč s svojimi akti določila »plave Prvi sosed 49-letnega Tomaža Ročnika, ki ima posestvo v Zavodnjah nad Šoštanjem, je njegov 63-letni brat Zdravko, kmetovalec in predsednik KS Zavodnje. V pogovoru za naš tednik nam je povedal, da sta njuni sestri še 62-letna Romana, v javnosti znana kot predsednica uprave Probanke, ter 54-letna Andreja, ki je imela v Mariboru pekarno, znana pa je po masažnem centru. Oče Valentin, ki se je prav tako ukvarjal s kmetovanjem, je umrl pred šestimi leti, še vedno pa živi njihova mama Ana. V krajšem pogovoru med odmorom med košnjo je Rajko Ročnik še povedal, da se je njegov brat Tomaž po šolanju in odsluženem vojaškem roku zaposlil kot strojni tehnik v velenjskem rudniku: »Bil je zelo podjeten, iznajdljiv in delaven, zato ga je rudnik poslal na večmesečno specializacijo v Nemčijo, kjer je sodeloval pri strojnem odkopu. Kasneje je po izplačani odpravnini na pobudo sestre Andreje, ki je takrat že imela pekarno v Mariboru, odprl pekarno Presta v Velenju, pri novih poslovnih korakih pa je sodeloval s starejšo sestro Romano.« Družinska fotografija ob 50. obletnici poroke staršev, Valentina in Ane Ročnik. Tomaž Ročnik v svetlem suknjiču ob sestri Andreji, v ozadju sestra Romana. Starša Valentin in Ana Ročnik skupaj z najmlajšim sinom Tomažem na obisku pri starejšem bratu Rajku, kije služil vojaški rok v Zagrebu. Ročnikovi iz Zavodenj Ročnikovi lokali s pekarno niso le v Velenju, temveč tudi v bližnjem Šoštanju, kjer je Ročnik zgradil trgovsko-poslovni center Pilon. 3 Nekdanjo Namo je Tomaž Ročnik kupil za 319 milijonov tolarjev ter - nato občini orodal orvo nadstropje za 824 milijonov tolarjev. cone« ter pri tem odvzela parkirne površine, ki pripadajo stanovalcem. Ti naj bi se zdaj morali boriti za svoje pravice, ki so sicer navedene v sprejetem zakonu o vpisu etažne lastnine iz leta 2008, kjer naj bi bilo jasno zapisano, da je treba rešiti vprašanje parkiranja pri posameznih stavbah. Svoje je povedalo tudi računsko sodišče, kar je razvidno iz revizijskega poročila za leto 2007. V njem je zapisano, da so vzeli pod drobnogled odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Velenje. Kot ugotavlja računsko sodišče, so vse županove odredbe, med njimi določitev območij mesta, kjer je treba plačati parkirnine (tudi višino parkirnine) nezakonite, saj župan ne more sprejemati predpisov. Čeprav bi o njih moral odločati mestni svet, naj bi obveljala županova osebna odločitev. In kakšno je mnenje župana Srečka Meha? »V Velenju imamo za zdaj le eno garažno hišo, parkirne prostore in garažna mesta pa gradimo zato, ker jih potrebujemo,« trdi Meh. Zato od investitorjev, med katerimi, kot zagotavlja Meh, Tomaž Ročnik ni edini graditelj in glavni investitor v mestni občini, zahtevajo tudi gradnjo ustreznega števila parkirnih mest. Glede etažnih lastnikov pa je pripomnil, da občinska uprava ne ureja parkirnih mest za etažne lastnike, ker morajo to storiti sami. Taktika mirujočega prometa naj bi bila po mnenju glavnih kritikov le v korist najema v parkirnih hišah, seveda Ročnika in njegove družbe Toming Consulting, kar dokazuje obvestilo mestne občine na začetku lanskoletne gradnje Mercatorjevega Centra ob Šaleški cesti. Ta je v neposredni bližini na novo zgrajene avtobusne postaje in športno-rekreacijske Rdeče dvorane, ob njej pa bo parkirišče s 326 parkirnimi mesti, v kletnem delu pa še garažna hiša s 330 parkirnimi mesti. Ker med gradnjo ne bo mogoče parkirati pred Rdečo dvorano, bo možno po znižani ceni parkirati v novi Ročnikovi garažni hiši na Avtobusnem postajališču Velenje, kjer je 317 parkirnih mest, in sicer za mesečni abonma 30 evrov, cena za uro pa je dvajset centov. Okoli 50 brezplačnih parkirnih mest je na voljo le še v okolici pod bližnjo Herbersteinovo vilo. Garaže se obetajo tudi v največji krajevni skupnosti Gorica, kjer naj bi bilo prvotno zgrajenih 524 garažnih hiš v dveh etažah, po zadnjih podatkih Mestne občine Velenje o poslovno-stanovanjskem objektu na Gorici pa naj bi bilo v objektu 147 stanovanj, trgovsko -poslovni del ter že kar 657 parkirnih mest. Obljube, da bodo sedanji trgovski poslovni objekt, v katerem je bila trgovina Eurospin, porušili, še niso uresničili, je pa zanimivo, da je Ročnik oziroma njegovo podjetje dobilo objekt z zemljiščem na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene s Probanko Maribor, ki ji predseduje njegova sestra Romana Pajenk. To-Občina Velenje je dopustila gradnjo Mercator centra, čeprav investitor ni imel plačanega komunalnega prispevka. Rajko je ves čas ostal na družinski kmetiji, saj je tako določil njegov oče. Njihova kmetija, po domače »pri Hrovat«, je imela v začetku prejšnjega stoletja tudi gostilno in trgovino ter kar 120 hektarjev zemljišča z gozdom. Bili so precej premožni, po vojni pa jim je bilo odvzeto kar 52 hektarjev zemljišč; gozdno gospodarstvo je posekalo in nato na novo zasadilo kar 25 hektarjev gozda. Z denacionalizacijo jim je bil odvzeti del znova vrnjen, do dela posestva pa je še vedno upravičena ena izmed v Avstriji živečih dedinj. S sestrama Romano in Andrejo kot tudi mlajšim bratom Tomažem se lepo razumejo, čeprav se ne vidijo pogosto. Rajko ima tako še vedno lepe spomine na njihovo številčno in podjetno družino, zato nam je dovolil objavo družinskih fotografij. Brata Rajko in Tomaž Ročnik v družbi njune mame Ane in bivše žene Tomaža Ročnika. Rajko Ročnik, kmetovalec in nekdanji predsednik KS Zavodnje, je starejši brat Tomaža Ročnika. Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke Maribor ming Consulting načrtuje garažo še na območju sedanje velenjske tržnice, kjer naj bi bilo 300 parkirnih mest. Tržnica za zdaj še vedno le propada, Ročnikovo podjetje IGEM pa si je prav v njeni bližini privoščilo nedovoljen poseg - črno gradnjo nadstreška, ki bi ga moral odstraniti, a tega še vedno ni storil. Brez plačila komunalnega prispevka Čeprav župan Meh trdi, da občina ni sodelovala pri financiranju nove avtobusne postaje, kjer poslovne prostore upravljata Izletnik Celje in Tomaž Ročnik, bi bilo zanimivo izvedeti, kako je potekal odkup starega postajališča, nakup novega in preprodaja več 9.000 kvadratnih metrov zemljišč. Župan je doslej javno povedal le to, da je občina prodala zemljišče, tisti, ki je hotel graditi, pa je moral pristati na to, da bo na tem zemljišču zgradil avtobusno postajo in garažno hišo. Ob tem je Meh dal tudi jasno vedeti, da bo občina sodelovala pri ureditvi parkirnega režima v mestu, kar bo vplivalo na uporabo garažne hiše. Obenem je pojasnil, da je zanj pomemben le dober vlagatelj in uveljavitev javnega interesa: »Interes vsakega podjetnika je, da zasluži, naš interes pa je, da zagotovimo objekte, ki jih mesto potrebuje.« Pri tem je očitno pripravljen pogledati skozi prste, kar dokazuje njegov dopis na upravno enoto z dne 16. oktobra 2009, v katerem je zapisano, da občina nima zadržkov za izdajo gradbenega dovoljenja za trgovsko podjetje TC3 (Mercatorjev center), čeprav še vedno teče postopek za izdajo odločbe o komunalnem prispevku in še ni usklajena pogodba o medsebojnih obveznostih. Kako v Velenju zagotavljajo objekte, ki jih potrebuje mesto, kaže odkup Name. Podjetje Pilon, ki je v lasti Tomaža Ročnika, je najprej kupilo od ljubljanske Name štiri nadstropja bivše Name za okoli 319 milijonov tolarjev, nato pa je občina Velenje leta 2004 kupila od Ročnikovega podjetja prvo nadstropje za 824 milijonov tolarjev. Pri tem se povsem upravičeno vprašamo, zakaj ni občina takoj kupila prostorov od ljubljanske Name, zlasti zato, ker smo za tako veliko vsoto morali prispevati tudi vsi davkoplačevalci. Tedanja ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je strankarska kolegica velenjskega župana Srečka Meha, je za obnovo velenjske knjižice v prostorih bivše Name namreč zagotovila 333 milijonov tolarjev proračunskega denarja. V isti stavbi ima poslovne prostore za svoja številna podjetja tudi Tomaž Ročnik. Za vse tiste, ki spremljajo poslovno dejavnost Tomaža Ročnika, so zagotovo zanimivi tudi njegovi načrti glede gradnje novega doma za varstvo odraslih, ki naj bi bilo v bližini velenjskega jezera. Kot pravi župan Srečko Meh, postopke za gradnjo novega doma za varstvo odraslih vodi Dom za varstvo odraslih Velenje: »Naloga Mestne občine Velenje je zagotoviti primerno lokacijo ter potrebno komunalno infrastrukturo ter pripomoči, da bodo postopki hitrejši. Zdajšnji dom za varstvo odraslih je v lasti Republike Slovenije, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V občinski upravi odgovora, kakšna bo namembnost starega doma po gradnji novega, še nimamo.« Nazadnje je Ročnik zbudil največ pozornosti, ko je njegovo podjetje Fractal Consulting kupilo od Rogaške Slatine 24-odstotni delež v Termah Topolšica. Po dosegljivih podatkih je Ročnik tudi več kot tričetrtinski lastnik družb Stroj ter Millcom skupine in Millcom group, med podjetji, ki so verjetno še najbolj povezane z njegovim prostim časom, pa izstopa AvioFun, d. o. o., ki ga je skupaj z Damijanom Cehnerjem ustanovil leta 2005. Izkušnje za to podjetje naj bi si nabiral v okviru AvioFun kluba Koroška na letališču v Slovenj Gradcu ter vzletišču v Libeličah. Podjetje je ekskluzivni zastopnik proizvajalca letal Tecnam, usposablja poklicne pilote, z letalom pilatus PC-6 omogoča skoke s padalom ter organizira čarterske polete. Med potniki so zagotovo tudi taki, ki lahko z zasebnim letalom obiščejo najbolj želene in pregrešno drage kotičke Evrope. ■ S pogodbo, sklenjeno s Probanko, kiji predseduje Romana Pajenk, je njen brat prišel do novih zemljišč za garažno hišo. Pogled na posestvo Tomaža Ročnika; ob povsem nevpadljivi hiši, obdani z leseno ograjo, je poslopje z garažami. Velenjski župan Srečko Meh zagotavlja, da ni lastnik ali solastnik kakšnega podjetja, trdi tudi, da Tomaž Ročnik ni edini graditelj in glavni investitorv Mestni občini Velenje. Na nekoč dobro obiskani tržnici v Velenju, ki zaživi le še ob sobotah, je zaprta glavnina lokalov. Še vedno ni znano, kdaj naj bi pod tržnico začeli graditi še eno aaražno hišo s 300 Darkirnimi mesti.

Medij: Reporter
Avtorji: Cerjak Karneža Biserka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 24. 05. 2010
Stran: 48