Dnevnik, Manja Pušnik, Pet, 13. nov.. 2015

Hrvaška Podravkaje do zdaj pridobila že 68-odstotni delež v Žitu. Še vedno pa ima več kot 8400 malih delničarjev v lasti Žitove delnice. Borzni strokovnjaki jim svetujejo, naj delnice prodajo.

Delo,Gospodarstvo, Marjeta Šoštarič, 07. 11. 2015

Finance, Albina Kenda, 6. 11. 2015

Evropska komisija Sloveniji za leto 2016 napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, kar je slabše od majske napovedi. Pri tem bo k rasti BDP bolj kot neto izvoz pripomogla zasebna domača poraba. Kar je morda sreča v nesreči, glede na to, daje Bruselj za leto 2016 poslabšal tudi napoved za Nemčijo kot največji slovenski izvozni trg.

Primorske novice, Sonja Ribolica, 3. 11. 2015

Komunala Koper v igri za nakup polovice Adriafina, ki je pomemben lastnik Vinakopra

V igro za nakup polovičnega deleža v Adriafinu - njegova najpomembnejša naložba je delež v Vinakopru - se je, presenetljivo, spustila tudi Mestna občina Koper - in to prek Komunale Koper. "Res je, v petek smo oddali nezavezujočo ponudbo. 2,5 milijona evrov - toliko smo ponudili," je potrdil direktor Koprske Komunale Gašpar Gašpar Mišic.

KOPER - Včeraj se je iztekel rok za oddajo nezavezujočih ponudb za polovični delež v Adriafinu. Povabilo je objavil Istrabenz, ki si z Luko deli lastništvo te družbe, a zadnje čase, kar zadeva Vinakoper, nista več na enaki valovni dolžini.

Ponudbo oddala Komunala Koper

Koliko ponudb je prispelo, včeraj še ni bilo izvedeti, zagotovo pa jo je oddala Komunala Koper. Pravijo, da želijo kot javno podjetje v lasti občine Koper zagotoviti stabilno lastniško strukturo in dolgoročno uspešno poslovanje: "Z nakupom deleža v Adriafinu želimo zasledovati javni interes v smeri ohranjanja stabilnega in transparentnega lastništva, ki bo omogočil nadaljnji razvoj te družbe in hkrati družb v njeni lastniški strukturi, ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest, ne nazadnje pa tudi promocijo kraja."

Večer, Rozmari Petek, 3. 11. 2015

Če bi Cinkarna bila Benč r d.o.o. Cinkarna Celje obljublja, da bo sama, ob najetju tujih strokovnjakov, ugotavljala, v kolikšni meri stara bremena vplivajo na življenje v knežjem mestu 

ROZMARI PETEK 

Poleg Banke Celje, ki že slab mesec deluje pod okriljem Abanke, je bilo pred meseci videti, da bo v tujih rokah še letos končala tudi Cinkarna Celje. Ob novici, da je prodaja (za zdaj) padla v vodo, so si oddahnili predvsem zaposleni in uprava, posredno pa tudi drugi podjetniki v regiji, bodisi mali delničarji bodisi mali poslovni partnerji, ki so na enem od zadnjih srečanj Kluba podjetnikov Zlatorog pohvalno ocenjevali predvsem poslovne rezultate celjske družbe. Zadnjih pet let Cinkarna beleži izredno dobre poslovne rezultate, kljub temu je predsednik uprave Tomaž Bencina zadržan. "Res smo dosegli 177 milijonov evrov prihodkov, vendar tega letos niti približno ne bomo ponovili. Optimizma, rasti ne vidimo. Prihaja obdobje suhih krav. Prav vse namreč vpliva na porabo titanovega dioksida. Afera Volkswagna denimo pomeni, da se bodo Nemci prijeli za žepe in ne bodo barvali hiš (v barvah je namreč titanov dioksid), mi pa 33 odstotkov celotne realizacije izvozimo v Nemčijo," opozarja Bencina. Palček na svetovnem trgu Tudi ob podatku, da so od leta 2009 odplačali 94 milijonov evrov dolgov ter danes praktično niso zadolženi, Bencina trezno doda, da jih v primeru zadolženosti danes ne bi več bilo. "Mi smo na globalnem trgu palček, naš delež na svetovnem trgu je odstotek, kar je sicer slišati veliko, vendar so naši konkurenti nekajkrat večji, pa še združujejo se. Res je, da imajo konkurenti med 80 in 150 milijoni izgube. Vendar mi smo sledilci, kar pomeni, da lahko to čaka tudi nas, saj vendarle ne moreš biti bolj pameten. V tej proizvodnji so zelo velika nihanja in tega se morajo navaditi tudi lastniki," je še poudaril Bencina. Vendar ne poslovna tveganja (čeravno je nekoliko tvegana celotna proizvodnja, saj kar 70 odstotkov predstavlja proizvodnja titanovega dioksida), temveč okoljska tveganja so bila tista, ki so prodajo Cinkarne letos zaustavila. "Prvo dejstvo je, da je bil pred leti nivo okoljskega zavedanja pač takšen, kot je bil.

Mladina, Klemen Košak, 30. 10. 2015

Na povabilo finančnega ministra Dušana Mramorja so spomladi Slovenijo obiskali uslužbenci mednarodnega denarnega sklada (MDS) in na začetku oktobra objavili poročilo o tem, kje bi lahko Slovenija varčevala. Na njihova priporočila glede šolstva se je odzval Pedagoški inštitut. MDS naj bi sistem šolstva obravnaval zgolj z vidika učinkovitosti, zanemarja pa uspešnost doseganja izobraževalnih ciljev ter pravičnost. Pravzaprav bi se prvo vprašanje moralo glasiti, zakaj seje Mramor letos odločil za dodatno pomoč MDS, saj so ugotovitve povsem enake njihovim rednim letnim pregledom. Tako na primer spet svetujejo, naj Slo-Ali minister Mramor pripravlja nove varčevalne posege v Šolstvu? / Foto: Borut Krajnc venija poveča razmerje med številom učencev in učiteljev, kije zdaj 14 proti ena. Priznavajo, daje razmerje primerljivo z drugimi državami, vendar se v Sloveniji glede tega šole zelo razlikujejo, saj na nekaterih območjih število prebivalcev upada. Zato bi bilo po mnenju ocenjevalcev MDS treba manjše šole združiti ter povečati število učencev v razredih. »Slovenski šolski sistem je specifičen v svoji geografski razpršenosti (razmeroma majhnih) šol, kar vsekakor pripomore k družbenemu ohranjanju in razvoju določenih odrinjenih geografskih območij,« odgovarja Pedagoški inštitut. Še en predlog MDS je, da je treba povečati neposredno pedagoško obremenitev učiteljev, ki zdaj znaša 22 ur na teden. S tem očitkom se učitelji pogosto srečujejo, čeprav v resnici tedensko delajo okoli 50 ur, kot sta ugotovila Janez Krek in Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete. Zadnji predlog MDS glede slovenskega šolstva pa je, naj se zaostrijo pogoji za vstop na fakultete ter omeji dostop študentov do socialnih pravic, kot so šolnine ter subvencioniran prevoz in prehrana. S tem naj bi se skrajšala povprečna doba študija, ki naj bi bila zdaj posledica lagodnega študentskega življenja. O tem, da študenti s podaljševanjem študija odlagajo vstop na kruti trg delovne sile, v poročilu ni govora. Verjetno je glavna pomanjkljivost poročila, da ne razpravlja niti o razlogih za stanje, kakršnega imamo, niti o potencialnih posledicah sprememb. Po njihovem je vsak primer, kjer se morda kaže, daje država v primerjavi z drugimi dražja, zgolj posledica neracionalnosti in brezbrižnega odnosa do javnega denarja. In če bi zgolj strogo odpravljali neracionalnosti, potem ne moremo narediti škode, kajne? Zaradi nepremišljenosti poročila smo lahko veseli, da bo obisk ocenjevalcev MDS v Sloveniji verjetno ostal brez resnih posledic. Kljub žaru, ki ga ob krčenju stroškov kaže finančni minister Dušan Mramor, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brnčič poročilu ne pripisuje veljave. V prvem odzivu nanj j e navedla enake ugovore kot Pedagoški inštitut: daje treba upoštevati »geografsko razpršenost in umeščenost šol, lokalno pomembnost šol in hkrati tudi nov generacijski prirast«. Dodala je, da so nasveti MDS le priporočila - in kot takšna jih tudi jemljejo.

Gorenjski glas, Ana Šubic, 30. 10. 2015

Nadzorniki Save: predlog slabe banke neutemeljen Simon Šubic Kranj - Nadzorni svet Save je v sredo na izredni seji obravnaval predlog upnika Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za menjavo sedanjega vodstva Save in prevzem vodenja njenih poslov, o čemer sicer sodišče še ni odločilo. Po mnenju nadzornikov gre bolj za medijsko kot pa pravno potezo slabe banke, saj je po njihovem neutemeljena. Z menjavo vodstva Save pa bi se DUTB lahko rešil tožb, ki jih je uprava Save vložila zaradi majske zaplembe delnic Save Turizem, s katero bi oškodovali druge upnike, v prvi vrsti pa državo kot glavnega lastnika Save. »Vedno znova se postavlja vprašanje, ali nezakonita zaplemba ni bila resnično v funkciji že vnaprej dogovorjene prodaje,« se sprašujejo. Nadzorniki so se seznanili tudi s kazensko ovadbo, ki jo je Društvo Mali delničarji Slovenije vložilo zoper odgovorne osebe DUTB in njihove zunanje sostorilce zaradi suma storitve kaznivih dejanj, ki bi kot posledica tržne manipulacije lahko drastično znižala vrednost premoženja Save in oškodovala njene upnike in lastnike. Podrobno so se seznanili še s potekom postopka prisilne poravnave, v okviru katerega je že pripravljen osnutek načrta finančnega prestrukturiranja, ki so ga vsi predlagatelji prisilne poravnave, tudi DUTB, že dobili. Nadzorni svet je še ugotovil, da je sodelovanje uprave Save s predlagatelji prisilne poravnave skladno s predpisi.