Celo Celje je bilo pokrito z našimi odpadki in odpadki železarne, Ema. Celo kradli, oziroma kot je uradno zapisano, nekontrolirano so odnašali ta material'. Vendar nihče ne napada druge takratne celjske industrije, ker smo le mi preživeli. In če bi se namesto Cinkarna Celje imenovali Benč, d.o.o., kdo bi se spravljal na nas? Nihče! Dejstvo pa je tudi, da nikoli ne bomo absolutno nemoteči za okolje. Vendar zgodovino, ki jo imamo, bomo poskušali sanirati," obljublja. Obljubljajo verodostojne analize in sanacijo Cinkarna Celje je namreč lani decembra razkrila, da je skrbni pregled pokazal, da aktualna proizvodnja stoji na bremenih, tj. odpadkih stare Cinkarne in da ima znaten vpliv na okolje. Kolikšnega, niso do danes povsem jasno ugotovili. Država zato, ker da sanacije od Cinkarne po veljavni zakonodaji ne more terjati, ni vrtala in iskala podrobnih podatkov, sama Cinkarna pa je takrat sicer napovedala, da bo pregledala zdravstveno stanje zaposlenih, nato pa sporočila, da rezultatov analize krvi delavcev nihče ni znal tolmačiti. Po besedah Benčine bo kmalu drugače. "Mi smo sami šli v projekt, ki je praktično unikum. Poskušali bomo ugotoviti, kako stara bremena vplivajo na naše zaposlene, na naravo, okolje. Najeli smo najbolj eminentne strokovnjake iz Evrope, da ne bi kdo rekel, da so pristranski. Njim znesek, ki jim ga bomo mi plačali za analize, predstavlja manj kot enotedenske prihodke, zato denar zagotovo ne bo vplival na končni rezultat," napoveduje Bencina. Ob tem je dodal, da je delovanje podjetja najboljši garant, da se bo sanacija (če bo ta potrebna) odvijala v pravo smer. "Brez Cinkarne bo zadeva še težje obvladljiva in bi ostala na plečih lokalne skupnosti." Dilema, ki še visi v zraku, pa je, za koliko časa bodo lastniki zaustavili prodajo oziroma kdo sploh bo novi lastnik. "Zgodovino bomo, kot rečeno, poskušali sanirati. Če potencialni novi lastniki temu ne bi sledili, je jasno, da te uprave ne bo več," je zagotovil Bencina. Zagotavljajo, da financiranje analiz ne bo vplivalo na rezultate Novi lastniki nezaželeni, a potrebni Ko so člani prodajnega konzorcija avgusta sporočili, da prodaje Cinkarne Celje tokrat ne bo, so delavci (teh je nekaj manj kot tisoč) slavili. Z njimi namreč po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine še vedno ravnajo po socialno-kapitalističnih načelih, zato jih je najbolj skrbelo, kako bo v pravice delavcev in samo število zarezal novi lastnik. Da prevzema (še) ni bilo, so veseli tudi kupci, ker lahko zdaj izbirajo med več dobavitelji. Strah pred nestrateškim lastnikom je prežel tudi upravo, saj je videla, kako sta dva velikana te industrije že zaprla dve kupljeni tovarni. Po drugi strani pa Bencina poudarja, da palčki, kot v očeh svetovne industrije so, potrebujejo varnost večjega igralca. "Obenem postajamo vedno bolj zrela industrija, zato bi potrebovali nekoga, ki bi nam pomagal. Pravi križev pot je tudi doma najti partnerje, ki bi pomagali pri razvoju nanotehnologije. Imamo tudi določene programe, od katerih se bo treba posloviti, ker niso združljivi s svojim okoljem. Tako da nas v prihodnjih letih čaka veliko domačih nalog," še pravi Bencina. Cinkarno Celje so okoljska tveganja tokrat celo rešila pred prodajo. Kljub vsemu obljubljajo sanacijo.