Za koristi lokalcev se niso brigali, ignorirali pa so tudi koristi nekaterih pomembnih lokalnih omrežij. Oni so se dejansko obnašali jebivetrsko, to pa Slovenci vedno kaznujejo. Če pogledamo v zgodovino, bomo videli, da so se upirali fevdalcem, ampak ne vsem: samo tistim, ki so bili asocialni. Biti asocialen do podrejenih je pri Slovencih ena redkih stvari, ki jih ne prenesejo. To smo videli tudi v Mariboru pri Kanglerju. Pri Slovencih lahko tisti, ki vlada, dela skorajda karkoli, dokler kaže neke znake socialnosti. Problem pri teh dveh gospodih pa je še večji: onadva se nista nikoli niti potrudila pokazati kakršenkoli znak socialnosti. Plače so bile kaplja čez rob, zadaj pa so seveda bili neki interesi. To je jasno." DUTB tako nikoli nismo povsem razumeli, ampak zdaj, ko so odstavili tuje šefe, so znova šla v obtok mnoga vprašanja. Ko smo odgovore na njih povzeli, smo ugotavljali, da je DUTB država v državi. Njeni voditelji so o tem, da so jih odstavili, nemudoma obveščali mednarodne institucije, Mednarodni denarni sklad (MDS), Evropsko banko, Evropsko komisijo. Ali so nam slovenske oblasti nekaj zamolčale: da namreč Slovenijo de facto drži v svojih rokah trojka? "Seveda, to že ves čas govorim: da namreč v Sloveniji ne vlada formalni predsednik vlade, kdorkoli to že je, ampak kapitalski centri. Mi imamo dve vladi. Slaba banka formalno ne more biti tako poimenovana, ampak nam dejansko vlada. Skandinavca sta se temu primerno tudi obnašala. Onadva sta natančno vedela, kdo sta, namreč tista, ki vladata; vlada, ki smo jo mi izvolili na demokratičnih volitvah, pa je sekundarna in njima podrejena. Sama sem to stvar tako razumela že od vsega začetka. Ni tako komplicirano. To je ponovitev situacije, ki je značilna za postkolonialne družbe. V teh družbah so kapitalski centri redno oblikovali paralelne institucije, ki dejansko vladajo tako, da v svojih rokah koncentrirajo ekonomsko moč. Naloga marionetnih režimov, ki na videz vladajo v teh državah, je, da to prikrijejo. Zato že nekaj časa pravim, da naše vlade niso nič drugega kot marionetni režimi. Slaba banka je bila ustanovljena natančno s to intenco. Tisti, ki dejansko vladajo, namreč ne morejo formalno prevzeti oblasti, saj ne živimo v klasičnem kolonializmu. Zato potrebujejo neko drugačno institucionalno podlago za svoje delovanje." Ta podlaga pri nas je slaba banka? "Ja. Ta podlaga v svojih rokah koncentrira ekonomsko moč. V tej luči postane bolj razumljivo vse tisto, kar naj bi se dogajalo v slabi banki: od nepotizma do prodaj v paketih. To je popolnoma razumno. Tuji menedžerji so bili nastavljeni zato, da bo tuji kapital lažje prevzel tista podjetja v Sloveniji, za katera je zainteresiran. Seveda ni zainteresiran za slabe firme. To, da neka država tako situacijo sprejme, to, da vlada govori, da tako institucijo potrebuje, kaže na to, da vlade sploh ne razumejo, za kaj gre. Ali pa ne smejo razumeti. Ali pa razumejo in javno ne govorijo o tem. Očitno je, da so tuji kapitalski centri tisti, ki tukaj vladajo. Slaba banka je institucija tujih kapitalskih centrov. Na javnem razpisu bodo ti kapitalski centri spet poskrbeli, da bodo ta mesta zasedli ljudje, ki bodo skrbeli za njihove interese. Zato so država v državi. Oni so tista država, ki dejansko določa našo sedanjost in prihodnost. Kar mene pri vsem tem vznemirja, je vprašanje, kako so Slovenci prišli do zaključka, da tuji kapital ni koruptiven. Seveda je. Če bi nameraval delovati po zakonih, ne bi potreboval brezcarinskih sporazumov." TTIP? "Ja, titiajpiji, čete, tise in podobno. Zakaj hočejo te sporazume? Zato, da bodo lahko zaobšli zakon. Kapital povsod deluje tako. Enako je v Kamerunu. Ko sem pred leti napisala, da gremo v smer Kameruna, so me vsi napadali, da nimam pojma, kaj govorim, ker mi nismo v Afriki. Ampak točno to imaš v Kamerunu: kapitalski center in paralelne institucije. Kamerun ima izjemna naravna bogastva, ljudem pa se je življenjska doba prepolovila. Iz njega je center počrpal tisto, kar potrebuje. Seveda je za to potreboval institucije. Take, kot je pri nas slaba banka. Tu bi se morali spomniti na tisto, kar je dr. Jože Menciger rekel že pred leti: da tuji lastniki ali tuji menedžerji ne bodo odgovorni Slovencem, njih moralna in socialna odgovornost veže na njihove socialne mreže. Vemo, od kod prihajajo menedžerji v slabo banko: od trojke. Seveda nam vlada trojka, samo da se to ne vidi." Se pa občuti. Sami ste prej izpostavili asocialno obnašanje vodstva slabe banke. Ta odnos je Lars Nvberg v ponedeljek zaokrožil v pismu, ki ga je po odstavitvi poslal v Bruselj, na MDS in v Ljubljano. V njem je požugal Sloveniji in njenega predsednika vlade obtožil korupcije. To, kaj si kdo misli o Cerarju, je na tem mestu irelevantno, ampak po moji oceni je to prvovrsten škandal: tu Lars Nvberg pove Cerarju, da je on šef. Ni si mogoče predstavljati, da bi si kak nameščenec drznil kaj takega pisati nemški kanclerki Angeli Merkel. "Seveda ne. Nemčija ni kolonija, Slovenija pa je. Ljudje ne dojamejo, da so države obravnavane glede na to, kakšen status imajo v mednarodnem kapitalističnem sistemu. Kaj takega se ne more zgoditi niti v Veliki Britaniji niti v Franciji. To se dogaja v Grčiji, to se dogaja v Sloveniji, to se dogaja v Kamerunu, to se dogaja povsod na svetovni periferiji. Oni so nam zdaj dali lekcijo, ki se glasi: Kaj boste vi nam govorili! Vi ste kolonija!' To je spopad dveh držav: izvoljene vlade in dejanske vlade. Dejanska vlada je formalno izvoljeno vlado obtožila korupcije. Seveda se kaj takega ne more zgoditi v Nemčiji. Nemčija nima slabe banke in take institucije ne bo nikoli imela. Če pa bi jo imela, bi jo upravljali njihovi profesorji ekonomije in nemški menedžerji in upravljali bi jo tako, da bi od nje imela koristi nemška država, ne pa tuji kapitalski centri. Tisti trenutek, ko bi slaba banka začela škoditi interesu nemške države, bi bila blokirana. V tem kontekstu je to pismo logično. Seveda je šokantno, da neki uradnik napada predsednika države. Ampak oni so na ta način demonstrirali, kdo so in kdo smo mi: vi ste kolonija, mi smo prišli vladat po dogovoru s kapitalskimi centri, vi pa ste me odstavili. Kdo pa ste vi? To je spopad teh dveh držav, o katerih sva prej govorili. Mene je presenetilo, da se je sploh zgodilo, da so si jih drznili odstaviti. Ali vlada ne ve, kako funkcionira v njihovih očeh? Očitno ne ve, da jo vidijo kot zgolj marionetni režim. Ker ne ve, so ji v pismu to razložili. Njim je jasno, kdo je komu podrejen. In zdaj so to pač obelodanili." Po vaši oceni premier Cerar ne ve, kaj je storil? "Ne vem. Deluje, kot da ne razume. Mislim, da je on res verjel, da je slaba banka za to, da nam bo pomagala. In da je podrejena ona njemu, ne pa on njej. Zdaj pa mu je odstavljeni direktor razložil, kako je s tem." Ampak stvari so še bolj komplicirane: Lars Nvberg ni edini, ki je svojo odstavitev izkoristil za napad na vlado. V njegovem jeziku govori tudi del slovenske politike. "Ne del, kar večina politične elite. To nas ne sme čuditi, ker je večina politične elite pristala na igro, da so oni izvršitelji idej, načrtov in interesov tujih kapitalskih centrov. Verjamem, da je Cerar tukaj bil naiven, Janša pa ni. Tudi Janez Šuštaršič ni naiven. Tragedija Slovenije je ta, da se enemu delu politične elite zdi, da je za obračun z nekdanjo levico vsako sredstvo sprejemljivo. Tudi kolaboracija s tujimi kapitalskimi interesi. To je tragedija. Sama pojma nacionalni interes ne maram, čeprav vem, da je družba nekaj, kar je nad ekonomskim izračunom. Ampak vseeno lahko naštejem vse tiste, ki so bili proti nacionalnemu interesu. Napadali so ga v imenu obračunavanja z mračnimi silami, Murglami in podobnimi konstrukti. Za dokončni obračun z nekdanjo levico so pripravljeni kolaborirati s komerkoli. Enako kot v drugi svetovni vojni. To je posledica zgodovinskega partikularizma, zaradi katerega Slovenci niso razvili občutka za veliko Mi' skupino, kateri vsi pripadamo in h kateri moramo vsi nekaj prispevati. » Slovence praviloma zanima le njihov partikularni svet. V tem svojem svetu živijo in hočejo, da ta svet zmaga, ne glede na to, ali vsi drugi pocrkajo. Bojim se, da je na delu ta logika. Res je, da nekateri ne razumejo. A Janša razume. Njegov cilj je, da preseka s prejšnjo politično in ekonomsko elito. Da jo onesposobi. Onesposobijo tako, da pripeljemo v državo vladat tujce. To so odkrito zagovarjali: mi smo se odločili za tujce, ki menda niso omreženi. Tu gre za notranjepolitično obračunavanje, ki so ga tuji kapitalski centri zelo dobro razumeli. In izkoristili. Seveda v svoj prid." Medplemenske vojne so stari kolonialni izum, staro kolonialno orodje vladanja. "Seveda. Problem je, da mi ne razumemo, kaj s temi plemenskimi vojnami' sami sebi delamo. Slovenci so to nekoč razumeli, saj obstaja celo pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!' Pri nas so tisti, ki so jih izbrali, sami povedali, da so zavestno izbrali tujce. Zakaj so jih izbrali? Ker so hoteli presekati linijo levih direktorjev in vsega, kar naj bi bili ostanki preteklosti. To je bila notranjepolitična odločitev." Zdaj, ko je DUTB znova v središču pozornosti, se je razvila srhljiva notranjepolitična retorika. Ves prepir se je osredotočal na eno samo vprašanje: ali so hujši domači ali tuji plenilci. Smo res postali opcijsko tako revna družba, da se izčrpavamo samo še okoli plenilske dileme? "To je spet notranjepolitični obračun. In res je: ni tretje alternative. Ni je, ker je ideološko problematizirana. To, da bi rekli, da ne bomo več imeli takšnega kapitalističnega ekonomskega, socialnega in političnega ustroja, sploh ni opcija. Mi smo res pristali na koncu zgodovine. Znotraj tega konca obstajata le dve možnosti: med slabim in še bolj slabim. To je žal naš celotni slovenski domet. To je tudi ena od značilnosti naše politične kulture. Vezana je na pragmatizem, njeno jedro je izboljšanje lastne preživetvene situacije. V resnici je ukvarjanje z vprašanjem, kdo je hujši plenilec, ukvarjanje s preživetjem. Mi bo bolje pod tujimi ali domačimi plenilci? Ta logika je del tradicionalne slovenske politične kulture. To je politična kultura brez velikih političnih projektov. Kjer je edini relevantni projekt kvaliteta mojega preživetja. To je politična kultura tlačana, ki je znotraj fevdalnega ustroja poskušal izboljšati svojo preživetveno situacijo. Saj kmečki upori niso zahtevali spremembe družbenega reda. Zahtevali so boljšo preživetveno situacijo za podrejene. Ta tradicionalna značilnost se ohranja." Ampak takrat Slovenci niso imeli svoje države. "To zdaj mi pravimo. Oni so mislili, da jo imajo." Dobro. Niso imeli lastne nacionalne države. "To je res. A res je tudi, da imajo Slovenci z lastno nacionalno državo velik problem. Ta problem je zaznal celo France Bučar: da Slovenci tega koncepta ne dojamejo, je rekel. Kar je res. In tega ne dojamejo zaradi partikularistične logike celotne slovenske zgodovine. Partikularistična omrežja so se tudi po osamosvojitvi do svoje lastne države obnašala še naprej enako, kot so se prej obnašala do tujih držav. V praksi to pomeni, da če se le da, ne plačuješ davkov, da goljufaš, da švercaš, ne izdajaš računov, ne spoštuješ zakonov itd. Tako kot je to počel Martin Krpan. Dokler si to delal tuji državi, je to lahko bilo celo etnično produktivno: krepil si svojo moč na račun tujca. Zdaj pa s tovrstnim delovanjem krepiš svojo moč na račun lastne države, torej na račun skupine, ki ji sam pripadaš. Sam uničuješ skupino, ki ji pripadaš. Torej sekaš vejo, na kateri sediš. In to zato, ker Slovenci ne dojamejo tega, kaj lastna nacionalna država sploh je. Ali če parafraziram Bučarja: Vse je bilo v megli.' In je še zdaj v megli. Ljudje še vedno delujejo po stari logiki: sem brezposeln, čemu ta država služi? Temu, kar je delala Marija Terezija: da pomaga tistim, ki imajo probleme. Naša država pa tega ne razume. Ona svoje državljane vidi kot sovražnike, zato jih mora kontrolirati, zato jim pošilja inšpektorje, predpisuje davčne blagajne itd. Vidi jih kot potencialne ali dejanske kriminalce. Država se ne obnaša kot naše občestvo. Obnaša se kot vaška skupnost, ki je v vojni z vsemi drugimi vaškimi skupnostmi. Razumevanja, kaj je lastna nacionalna država, pa nimajo niti državljani, ki se, če se le da, obnašajo kot martini krpani. Tako imamo na eni strani državo, ki se obnaša kot vaška skupnost, na drugi strani pa državljane, organizirane v številne vaške skupnosti. Vse te vaške skupnosti delujejo po domačijski logiki: torej po logiki realiziranja lastnih partikularističnih interesov, med katerimi je najpomembnejši lastno preživetje oz. njegovo izboljšanje, in se v tej realizaciji borijo druga z drugo. Država se bori s svojimi državljani, da jih bo premagala. Spravila v red. Državljani pa se borijo s svojo lastno državo. Da jo bodo prinesli okoli in tako izboljšali lastno preživetje. Ena vaška skupnost drugo kriminalizira, tako kot se je to dogajalo skozi vso slovensko zgodovino. Ampak država ne sme biti domačija. Država je občestvo. Splošni interes. Tega ni. Kar manjka, je prečenje interesov, to, da ena vaška skupnost, na primer država, dojame interese drugih vaških skupnosti, torej tistih, v katere so organizirani državljani, kot svoje lastne. Ne svojim interesom sovražne. Treba je brati Hegla. In Bibiča. " Še ena slovenska značilnost je skozi DUTB priplavala na površje: namreč egalitarizem. Tisti, ki so hoteli utišati zgodbe o superplačah v DUTB, so takoj začeli govoriti o pogubnem duhu slovenskega egalitarizma. "To, da smo egalitarni kolektivisti, absolutno drži. Tega ne vrednotim. Tako je. Ne glede na to, da se to v političnem diskurzu kriminalizira, je to lahko naš razvojni potencial. Vse firme, ki v Sloveniji dobro delujejo, delujejo po tem principu. Drugače kolektiv ne funkcionira. To je dejstvo, ki je zgodovinsko utemeljeno. Tako na primer ni občega kriterija, kaj je najboljše razmerje med najvišjo in najnižjo plačo. Pravilno razmerje je tisto, ki se zdi ljudem moralno in ki potem deluje. Obstoječa razmerja v Sloveniji seveda niso takšna. Zato bi se politiki morali prizemljiti. In tudi vsi tisti, ki vodijo podjetja. V dejstvu, da smo egalitarci, ne vidim nobenega problema. Antropologi izhajamo iz dejstva, da ima družba vedno prav. Saj obstaja. Zelo koristno bi bilo, da bi vsi, ki imajo družbeno moč, to vzeli na znanje. Jasno je, da so ljudje ponoreli, ko so videli plače v slabi banki, ker ponorijo ob vseh plačah, ki presegajo razmerje 1:4. Res je, da na tak način lahko diskreditiraš vsakega menedžerja, razen Colariča. Ker on skrbi za svoje. Ker ima njegova čistilka boljšo plačo od mene." No, v obtok je šla tudi tista famozna debata o strokovnjakih. Kako egalitarci ovirajo napredek s svojim globokim nerazumevanjem dejstva, daje dobre strokovnjake treba dobro plačati. "Poznam to. V knjigi sem posvetila celotno poglavje konceptu napredka. Za nas je napredek to, da ponovimo evropsko zgodbo. Ob tem ne razumemo, da se zahodna zgodba sploh ne da ponoviti, ker je to enkratni zgodovinski dogodek. Takega napredka, kot ga imajo oni, pri nas ne morete nikoli imeti, ker imajo oni drugačno socialno zgodovino, skozi katero se je oblikovala neka druga socialna tirnica, matrica. Družbe se v praksi spreminjajo po različnih logikah, ne po eni sami, zahodni. Pri Slovencih bi povečan egalitarizem in manjše socialne razlike bili pomembna motivacija za napredek. Če bi ljudje razumeli družbeni ustroj kot pravilen in moralen, bi bili tudi motivirani za delovanje in sodelovanje v družbi, na vseh ravneh, od ekonomske do politične. To, kar imamo zdaj, je zanje napačen, nemoralni konstrukt in nobene motivacije nimajo, da bi v njem sodelovali, dodali svoj prispevek. Razen če z izplenom lahko izboljšajo lastno preživetje. Ljudje, ki so nezadovoljni z odnosi v podjetjih in z njihovimi lastniki - koliko ljudi pa je danes sploh še zadovoljnih z odnosi v lastnem podjetju, s svojimi nadrejenimi in z lastniki podjetij? -, so mi v intervjujih govorili: Saj mu bo firma propadla in bo videl.' Potem ko podjetje propade, moralno triumfirajo: Vidiš, prasec, zdaj si dobil, kar si zaslužil!' Ne poznam nobenega primera, v katerem bi ekonomija s tako motivacijo ljudi lahko uspešno funkcionirala. Vsi priročniki za menedžerje razlagajo, kako je treba ljudi motivirati, ker drugače ne more nastati nič dobrega, še zlasti pa ne nič vrhunskega. Tu pa je motivacija zaposlenih, da naj podjetje propade, da po ta prasec končno dobil tisto, kar si je zaslužil. Namesto da bi egalitarizem uporabili, ga kriminalizirajo. Če bi ga uporabili, bi imeli napredek. Saj obstaja tudi drugačen kapitalizem: recimo japonski. Japonska nima razvoja? Njihovih podjetij ne vodijo strokovnjaki, ampak tisti, ki so najbolj socialni. Upoštevajo tradicijo in egalitarni kolektivizem." Mi očitno stavimo na strokovnjake. Larsa smo uvozili, ker je strokovnjak. Ker nihče od nas nič več ne zna. "Mi seveda imamo strokovnjake. To so direktorji nekdanjih socialističnih podjetij. Če je kdo bil zmožen aktivirati postsociahstično razsulo, so bili to direktorji velikih socialističnih firm. To kažejo tudi raziskave antropologov postsocializma v drugih postsocialističnih družbah. Ti imajo ne samo znanje, ampak ustrezen socialni kapital, ki je za kaj takega potreben. Poglejva Maribor. Maribor bi moral imeti gospodarski svet. V njem bi morali sedeti tisti, ki so vodili Hidromontažo, Tam, Metalno in druge velike in mednarodno uspešne firme. Mnogi so še živi. Imajo ne samo znanje, ampak tudi socialno mrežo. Oni bi danes po telefonu lahko klicali marsikoga marsikam. Oni bi lahko dobili kak posel, tisti okoli Fištravca pa ga ne bodo nikoli, ker jih nihče ne jemlje resno. Ampak nekdanjim direktorjem velikih socialističnih firm ne smeš dati moč zaradi notranjepolitičnega diskurza, o katerem sva že govorili. Janša bi znorel, če bi kak nekdanji direktor prišel vodit slabo banko. Spet bi poslušali o ostankih komunizma, Murglah in podobne neumnosti. Vsak problem se politizira. Prepričana sem, da bi v Sloveniji našli najmanj 30 ljudi, ki so dobri strokovnjaki in bi slabo banko vodili v občem slovenskem interesu. Po mojem bi bili to pripravljeni delati celo brezplačno, samo da bi državo potegnili iz krize. Delali bi v interesu Slovenije. Ampak to seveda ni v interesu kapitalskih centrov. Zato tega politiki, še posebno tisti, ki so podaljški tujih kapitalskih centrov, ne morejo dopustiti. Zato jim pridejo zelo prav naša politična obračunavanja." Kaj lahko zdaj, ko se je Lars Nvberg razkuril, pričakujemo: da bodo "trgi reagirali" in bodo Sloveniji spet začele padati bonitetne ocene? "Mislim, da bo sledila kazen. To je grška zgodba. Zdaj bodo prišli na vrsto ukrepi discipliniranja kolonije. S temi ukrepi nas bodo prepričali, da je bolje, da smo pridni. To bo sledilo morda ne toliko zaradi same Slovenije, temveč zaradi drugih. Nad vsakim primerom, ki kakorkoli poskuša ogroziti linearno logiko kapitala, je treba izvesti sankcije zaradi drugih. Da, lahko pričakujemo sankcije. Potem bodo tisti politiki, ki zagovarjajo te centre, rekli: Vidite, mi smo imeli prav. Če bi ubogali, tega ne bi bilo.' Kar je res." Ce bi zdaj zgodbo o slabi banki zaokrožili, kako bi lahko odgovorili na vprašanje: ime česa je Lars Nvberg? "Lars Nvberg je ime realne pozicije Slovenije v mednarodnem kapitalizmu. To je pozicija neoneokolonije. Slovenija je nov tip kolonije in on je čista materializacija tega, kar mi dejansko smo. In temu primerno se vede." Še ena evropska zgodba dobiva v tem času svoje pravo ime: njena materializacija je bodeča žica. Ime česa je žica na zunanji evropski meji, ki jo je postavila Madžarska? "To pa je ime tega, kar EU dejansko je. Temu pravim Združene države Nemčije. To je ureditev, po kateri je treba interese vseh drugih držav podrediti nemškemu interesu. Nemčija hoče kontroliran prihod migrantov. Ime tega je žica. Nemčija bi lahko prosto sprejemala vse, ki pridejo in ne bi potrebovali nobenih žic. Seveda je ta žica tudi ime še marsičesa drugega, ampak osrednjo vlogo igra Nemčija. Nemčija želi nadzorovati tok migrantov. Ker to želi, smo mi tiste reveže pošiljali nazaj na Hrvaško. Nazaj smo jih pošiljali, ker smo podaljšana roka Nemčije. Nemčija hoče tuje države spraviti ob dobro ime, da lahko sama ostaja sanjska dežela. Orban to ve. Ko je rekel, da begunci niso naš, ampak nemški problem, je za spremembo povedal nekaj, kar je res. Če bi Nemčija ta problem res reševala tako, kot se hvali, da ga rešuje, bi begunci šli direktno v Nemčijo. Saj oni nočejo biti na Madžarskem ali v Sloveniji. Oni sploh ne vedo, da taka država, kot je Slovenija, obstaja." Vedo. Tista Sirka z vlaka je jasno povedala, daje "Slovenia poor countrv". "No vidite. Po celi Evropi se prakticira taka politika, da Nemčija lahko funkcionira kot obljubljena dežela. To Nemčiji zelo koristi tako ideološko kot moralno, težave na meji pa imajo Madžari in Slovenci. Prepričana sem, da je direktiva, naj se omeji dotok migrantov, prišla iz Nemčije. Kaj bi se zgodilo z Nemčijo, če bi bile meje popolnoma prepustne in bi lahko vsi prišli? Resne probleme bi imeli. Jih že imajo. Morali se bodo skonstruirati na novo, tako kot so se Havaji. Merklova je rekla, da v Nemčiji ne bodo imeli nobene paralelne družbe, da tega ne bodo dovolili. To pomeni, da begunci lahko pridejo, če se asimilirajo. Ampak Merklova ne ve, da multietnične družbe lahko obstajajo samo tako, da se celotna družba razdeli na paralelne poddružbe. To lahko vidimo na Havajih, midve sva to živeli v Jugoslaviji. Nemčija bo morala postati celota paralelnih poddružb. V takšni družbi pa vlada tisti, ki ima ideološki prestiž. Ideološko moč. Ki je ideološki hegemon. V Jugoslaviji je bil to Tito. V Nemčiji zdaj delajo na tem, da bo ta ideološki prestiž, to ideološko moč imela Nemčija. Kot jo je pri združitvi obeh Nemčij imela Zahodna Nemčija. Zato morajo umazane posle z migranti opraviti drugi. Slovenci. Madžari. Ko pridejo begunci iz teh groznih držav v Nemčijo, se jim odpre paradiž. Policaji dajejo otrokom čokolado. Česa takega begunci niso doživeli nikjer drugje. Nemčija je najboljša država v Evropi. Ali na svetu. Nemčija je nova Amerika. Ideološko. Pri politiki z begunci gre torej za dolgoročno investicijo v ideološko moč Nemčije." Zato je Nemčija umazano delo na mejah prepustila drugim? "Seveda. Mi jih legitimiramo in pošiljamo nazaj. Zakaj jih pošiljamo nazaj? Nisem mogla verjeti, ko sem slišala, da smo mi braniki evropskih meja. Svoje politično dobro ime boš zapravil zato, da ga bo Nemčija lahko ohranila? Mi bi lahko rekli, da pač gredo čez naše ozemlje in da imajo pravico iti čez naše ozemlje. To bi bila pravilna poteza. Migrante bi obravnavali kot turiste in ničesar od tega, kar počnemo, ne bi bilo treba početi. Ko se bodo spraševali, kdo je bil proti migrantom, bo odgovor preprost: Slovenci in Madžari. To je še en dokaz, da smo kolonija." Ob tolikšnem številu beguncev se poraja mnogo vprašanj o evropski prihodnosti. Oblikovanje mul tietnične Nemčije je optimistična smer razvoja. "Druge konstruktivne možnosti ni. Druga možnost je multietnični konflikt. Ti ljudje, ki so danes begunci, se ne bodo asimilirali z lahkoto. To niso revni delavci, ki se srečni, ker lahko v Nemčiji delajo fizična dela, na primer kopljejo jarke. To so izobraženi pripadniki višjega sloja, ki imajo občutek o lastni vrednosti in se zato ne bodo pripravljeni kar asimilirati. Oni so prebrali Deklaracijo o človekovih pravicah in se bodo zelo hitro na njo tudi sklicevali. Nemčiji torej ka dosti drugega ne bo preostalo." Drugo smer oblikujejo strahovi. Denimo strah pred islamizacijo Evrope. Kaj naj počnemo s tem strahom? "Nikjer ne vidim nobene take nevarnosti. Za ta strah ni osnove. To je namišljen strah, ki ga nekateri politično podpihujejo. Enako je s strahom, da bodo begunci ogrozili red in mir, varnost državljanov ipd., o čemer danes govorijo tudi slovenski politiki. To so politično ustvarjeni strahovi, katerih cilj je legitimizacija represivnih ukrepov. Najprej proti beguncem. Nato morda tudi proti lastnim državljanom. Spomnimo se ideoloških manevrov v ZDA pri sprejemanju protiteroristične zakonodaje. Sama sem te manevre doživela na lastni koži, ker sem bila takrat v ZDA. Sedanji evropski in slovenski manevri me neprijetno spominjajo na njih. So pa procesi, kijih sprožajo begunci, gotovo začetek resnih socialnih sprememb. Evropa se bo morala naučiti živeti drugače. Navaditi se bo morala na obstoj paralelnih poddružb v eni družbi. Tako kot smo se morali mi v Jugoslaviji. Nazadnje sem to spremljala na Havajih, ki je melting pot' vseh melting potov'. Organizirajo se paralelne poddružbe, kjer vsaka pusti drugo pri miru. Zgodi pa se nekaj drugega, česar se Nemci še ne zavedajo: v taki družbi je treba deliti moč, treba je deliti pozicije. Na Havajih imajo nadzor nad bankami in državnimi službami japonski emigranti, kar številni havajski beli Američani prizadeto komentirajo z ugotovitvijo: Vidiš, najprej so nas bombardirali, zdaj nam pa vladajo.' Če imaš multietnično družbo, je treba pristati na delitev dobrin v družbi. Nisem čisto prepričana, da Nemci to razumejo. Ali pa je izjava Merklove, da ne bodo dovolili obstoja paralelnih družb, motivirana prav s tem vedenjem. Kakorkoli, če se bodo begunci organizirali v paralelno poddružbo, bo cena za socialni mir to, da se bodo delile službe, kapital in vse drugo. Vsaj do neke mere." Ampak v svoji knjigi dokazujete, da se je Slovenija skupaj z drugimi vzhodnoevropskimi državami znašla v kolonialnem položaju zato, ker kapitalski centri niso bili pripravljeni deliti kapitala, dobičkov, moči. Zakaj bi ga zdaj delili z begunci? "To seveda je problem. Sami od sebe kapitalski centri vsega tega ne bodo delili. Delili bodo le, če bodo v to prisiljeni. To dokazuje socialna zgodovina kapitalizma: kapital deli le, če ima na drugi strani močno socialno skupino, ki ga ogroža. Potem deli, da si kupi socialni mir. Torej: morda bodo begunci kapital prisilili v to delitev, morda bodo begunci kapital prisilili v to, v kar ga mi Evropejci nismo mogli. Oziroma ga zaradi ideološke vsrkanosti v hegemonski diskurz kapitala več ne znamo. Morda bodo oni znali opraviti tisto, česar mi sami nismo znali. Mi smo očitno padli na zgodovinskem izpitu. Oni pa po mojem mnenju niso prišli v Evropo za to, da bodo padli na zgodovinskem izpitu. Oni so prišli po svoj del pogače. Zato jih Slovenija ne zanima. Ker nima pogače. To oni vedo, mi pa ne. Begunci so visoko artikulirani ljudje, ki razumejo, kaj se dogaja. Če bodo znali postaviti svoje zahteve, če bodo znali dobro postaviti svojo ceno, bo kapital plačal. Nam ni plačal, ker svoje lastne cene sploh ne postavimo. Lahko se zgodi, da bodo begunci v Nemčiji ali celo v Evropi dosegli prerazporeditev moči in dobrin, kije nujna in o katere nujnosti piše tudi Pikettv. To jim lahko uspe zato, ker niso indoktrinirani v hegemonski diskurz kapitala tako, kot sta to evropski delavski razred in večina evropskih intelektualcev. Morda bodo oni Pikettvjevo orodje, manjkajoči akter. Lahko pa se zgodi še neka druga stvar: da se odprt etnični konflikt tako kot v Ameriki spremeni v razrednega." • Kar mene pri vsem tem vznemirja, je vprašanje, kako so Slovenci prišli do zaključka, da tuji kapital ni koruptiven, Sevedaje Lahko se zgodi, da bodo begunci v Nemčiji ali celo v Evropi dosegli prerazporeditev moči in dobrin, kije nujna in o katere nujnosti piše tudi Piketty Za dokončni obračun z nekdanjo levico so pripravljeni kolaborirati s komerkoli. Enako kot v drugi svetovni voini

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Korade Danica
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 17. 10. 2015 
Stran: 15