Delo, Barbara Pavlin, 29. 10. 2015
Lestvica Svetovne banke Slovenija med trideseterico in šest mest više kot laniLjubljana - Slovenija je na lestvici Svetovne banke o razmerah poslovanja pridobila šest mest in se uvrstila med 30 najboljših držav. Razmere za poslovanje smo med drugim izboljšali pri gradbenih dovoljenjih in reševanju insolventnih postopkov.
Slovenija si s Slovaško deli 29. mesto med 189 državami. Pred njo so Švica, Francija in Nizozemska, za njo pa Združeni arabski emirati, Mauritius in Španija. Naša država se je najbolje odrezala pri čezmejnem poslovanju, kjer je zasedla prvo mesto med desetimi kategorijami, ki jih ocenjujejo v banki. Izboljšala je tudi zaščito malih delničarjev, reševanje postopkov insolventnosti, prepise lastništva in sodno uresničevanje pogodb, Čepravje Svetovna banka Slovenijo v poročilu pohvalila za izboljšanje razmer pri gradbenih dovoljenjih, je na lestvici v tem segmentu izgubila tri mesta. Slovenija se je najslabše uvrstila pri pridobivanju kreditov, saj imajo
banke kljub nižjim obrestnim meram še vedno previsoke kreditne standarde. Največ mest pa je izgubila pri preskrbi z elektriko.
Lani se je naša država po spremenjeni metodologiji, ki so jo uporabili letos, uvrstila na 35. mesto. V primerjavi z drugimi državami EU je zaradi nove metodologije izboljšala svojo uvrstitev za tri mesta in se uvrstila na 18. mesto. Letos pa je v primerjavi z letom 2014 uvrstitev izboljšala za dve mesti in zaseda 16. mesto.
Učinki insolvenčne zakonodaje
Kot pravijo na finančnem ministrstvu, so hitrejši postopki pri prenehanju poslovanja podjetij posledica učinkov pomembnih sprememb v insolvenčni zakonodaji. Na izboljšanje kazalnikov pri sodni uveljavitvi pogodb in registraciji nepremičnin pa sta ugodno vplivali tudi intenzivna komunikacija in izmenjava informacij med ministrstvom za finance in Svetovno banko pri podrobnejši obrazložitvi postopkov na teh področjih. Po besedah Darje Močnik iz
analitske skupine GZS je spremenjeni zakon prinesel nekaj pozitivnih rezultatov, predvsem kar
zadeva večjo fleksibilnost insolvenčnih postopkov, ki dolžniku in tudi upniku omogočajo učinkovito pravno varstvo, s končnim ciljem iskanja najboljšega poplačila upnikov.
»Ne smemo spregledati tudi aktivnejše vloge nekaterih državnih ustanov in ključnih finančnih institucij, ki so sprožile in tudi končale nekaj največjih primerov prestrukturiranja v Sloveniji. Torej gre za kombinacijo zakonske ureditve, večjega angažmaja in
strokovnosti pa tudi volje za uspešnejše prestrukturiranje gospodarstva,« pravi. Igor Knez iz pravne službe GZS pa dodaja, da smo pri sodnih postopkih še preveč rigidni in da pri tem potrebujemo učinkovitejše načine. »Vse prevečkrat so zadeve vrnjene na prvo stopnjo, vse preveč je izogibanja obravnavam, postopki pa so še vedno predolgi, čeprav se zaostanki zmanjšujejo. Vendar prepočasi,« poudarja.
| Medij: | Delo |
| Rubrika: | Gospodarstvo |
| Avtorji: | Barbara Pavlin |
| Teme: | mali delničarji |
| Datum: | Čet, 29. okt.. 2015 |