Včerajšnje sporočilo Sveta Banke Slovenije je žal le še stopnjevanje dosedanjega načina komuniciranja Banke Slovenije, za katerega je značilna komunikacija s pozicije moči, ne pa z močjo argumentov, ob hkratnem neupoštevanju meril in kriterijev, kot jih deklarira in uporablja sama do drugih in kot jih ne-nazadnje nalagajo standardi evropskih institucij, v prvi vrsti Evropske centralne banke (ECB) in European Banking Authority (EBA).

Iz VZMD s tem v zvezi ponovno sporočajo, da so vložili Kazensko ovadbo zaradi prepričanja, da je Banka Slovenije, ki jo predstavlja njen Svet, kršila tedaj zavezujoča določila Zakona o Bančništvu - 1 (ZBan-1), v povezavi z veljavnimi in zavezujočimi določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Banka Slovenije je po prepričanju VZMD ravnala v nasprotju z 337. členom ZGD-1, ko ta ni omogočila drugim obstoječim delničarjem, da bi pod pogoji, ki jih je Banka Slovenije dala Republiki Sloveniji, dokapitalizirala NLB d.d. S tem je dotedanjim delničarjem NLB d.d. nastala škoda, Republika Slovenija pa je porabila več proračunskih sredstev, kot bi jih bilo sicer potrebno, hkrati pa ima zaradi ravnanja Banke Slovenije tudi protipravno korist. Tako VZMD nikakor ne posplošuje očitkov članom Sveta Banke Slovenije, temveč jim očita izvršitev konkretnih dejanj, ki jih Kazenski zakonik Republike Slovenije, v 5. odstavku 257. člena, izrecno določa za kazniva in za katera je predpisana kazen od 1. do 8. let zapora. 

Ali je Kazenska ovadba, ki jo je VZMD na Specializirano državno tožilstvo sicer vložil že 6. 3. 2015, upravičena ali ne, bodo presodili pristojni pravosodni organi. Glede na dejstvo, da organi pregona preiskujejo očitana dejanja, pa očitno navedbe v Kazenski ovadbi niso brez temelja. Njen podpisnik, Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pa je po javni objavi Kazenske ovadbe tudi v Odmevih TV Slovenija podal še dodatna pojasnila ter med drugim zatrdil, da »se pod Kazensko ovadbo ne podpiše zlahka ter da jih VZMD še zdaleč ne vlaga »po tekočem traku«, zato so vsi tam navedeni argumenti tehtni«.

Banka Slovenije v svoji komunikaciji ne dopušča dvoma, da je sanacija bank, ki je potekala po zasnovi in pod nadzorom Sveta Banke Slovenije, izvedena na najboljši možni način in ne dovoljuje neodvisne presoje ne/uspešnosti enega najpomembnejših projektov zadnjega desetletja v Republiki Sloveniji. Tako še vedno ne razkriva niti temeljnih podatkov, ki bi omogočali objektivno in strokovno ekonomsko presojo sredstev, ki bi bila potrebna za optimalno sanacijo. Ob tem je bilo med drugim - po doslej znanih podatkih in navedbah posameznih uglednih ekonomistov - v sanacijo vloženih vsaj 3 milijarde € preveč sredstev, česar posledice vsekakor nosijo vsi državljani ter perspektiva gospodarskega okolja in Republike Slovenije nasploh.

Da je sanacija bank problematična tudi s pravnega stališča, potrjuje skoraj trideset vloženih ustavnih pobud, ki so jih poleg malih delničarjev, imetnikov obveznic in predstavnikov raznih skladov in bank, vložili strokovni organi, kot so Okrožna in Višja sodišča, Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS. Pri tem zaradi slabega pravnega temelja sanacije bank, sodišča ne morejo opravljati svoje osnovne funkcije - sojenja. Svet Banke Slovenije uporablja za presojo in oceno lastnega dela drugačna merila, kot so merila, ki jih ta-isti Svet uporablja pri presoji za odvzem licenc predsednikom in članom uprav bank. V vsaj enem primeru je vložena kazenska ovadba - že nekaj dni po vložitvi s strani same Banke Slovenije - zadostovala za odvzem licence predsedniku uprave ene od slovenskih bank.

V VZMD so prepričani, da bi morali odločevalci, pri imenovanju posameznih oseb na odgovorna mesta, razpolagati z vsemi relevantnimi podatki, zato je ob predlogu Guvernerja, dr. Boštjana Jazbeca, da predlaga v ponovno imenovanje mag. Janeza Fabijana za Viceguvernerja, med drugim (v apelu poslancem pred glasovanjem) objavil tudi navedeno Kazensko ovadbo, katere pomen se Svet BS zdaj trudi relativizirati brez vsakršnih argumentov. Objava ovadbe je tako izvršena v javno korist, saj se mora tudi obča in strokovna javnost seznaniti s konkretnimi očitki ravnanj Sveta Banke Slovenije.  Navedeni predlog Guvernerja za ponovno imenovanje so strokovni sodelavci VZMD sprejeli s presenečenjem in ogorčenjem tudi zato, ker je sam Guverner ob nastopu funkcije med drugim zagotovil, da bo, pri presoji in predlaganju novih Viceguvernerjev upošteval dejstvo, da so sedanji, torej tudi mag. Janez Fabijan, nadzorovali delo bank tedaj, ko je nastajala »bančna luknja«, zatorej bo storil vse, da bodo odgovorna mesta v Banki Slovenije zasedle neobremenjene strokovne osebe (Dnevnik, 11. 7. 2015).

Celo več, v svoji komunikaciji Svet Banke Slovenije tudi poslancem Državnega zbora RS odreka sposobnost objektivne presoje in ocene dosedanjega dela Sveta Banke Slovenije ter manipulativno skuša zvračati odgovornost in krivdo za neimenovanje mag. Fabijana na prizadevanja in ravnanja VZMD. Toliko bolj se potrjuje prepričanje VZMD, da je odsotnost strokovnega dela in sposobnosti vsaj minimalne samokritične presoje ter ocene lastnega dela Sveta Banke Slovenije, v veliki meri vzrok za stanje v bančnem sistemu, s kakršnim smo se soočili pred dvema letoma, katerega posledica in del je bila tudi nadvse sporna sanacija bank.

Danes bo v Državnem zboru RS, v okviru začete julijske redne seje, potekalo glasovanje o predlogu za imenovanje dosedanjega Viceguvernerja Banke Slovenije, mag. Janeza Fabijana za nov  6-letni mandat. Zato se v Državnem zboru danes mudi tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je včeraj na vodje poslanskih skupin naslovil prošnjo za srečanja, namenjena predvsem seznanitvi poslancev s tehtnimi argumenti in resnimi pomisleki v zvezi z omenjenim predlogom.

Tozadevno utemeljeno začudenje so strokovnimi sodelavci VZMD izrazili že ob izglasovanju omenjenega predloga na Mandatno-volilni komisiji, dne 2. 7. 2015. Pri tem so se osredotočili predvsem na dejstva in momente, ki v dosedanjih razpravah še niso bili obravnavani, v prvi vrsti so to navedbe iz Kazenske ovadbe, ki jo je VZMD na Specializirano državno tožilstvo vložil zoper Guvernerja in Viceguvernerje Banke Slovenije, dne 6. 3. 2015 - zaradi dela, ki vzbuja resen in utemeljen dvom v zakonitost njihovega dela in ravnanj. Na podlagi omenjene Kazenske ovadbe »je kazenska preiskava zoper vodilne v Banki Slovenije v teku,« so potrdili na Nacionalnem preiskovalnem uradu, po navedbah v Dnevniku TV Slovenija 1, dne 2. 7. 2015.  

»Medtem ko je Državni zbor uvedel parlamentarno preiskavo o sanaciji bank in bo ugotavljal odgovornost za sporno sanacijo, pa naj bi ta-isti Državni zbor ponovno imenoval na mesto Viceguvernerja osebo, ki jo bodo preiskovali,« je izpostavil mag. Verbič ter dodal: »V VZMD menimo, da bi bilo potrebno, vsaj v primerih imenovanj na ključna mesta upoštevati kriterij minulega dela, odgovornosti ter strokovnih in etičnih ravnanj, ne pa celo ponovno imenovati ljudi, za katere lahko domnevamo, da se bodo v prihodnje morda trudili prikrivati svoje napake, katerih posledice nosijo prav vsi državljani, vključno z oteženo prihodnjo perspektivo Republike Slovenije.«

Ob tem v VZMD opozarjajo na vodilno vlogo Viceguvernerja, mag. Janeza Fabijana, pri sporni sanaciji bank, ki naj bi jo Državni zbor RS preiskoval, a hkrati ponovno imenoval ključnega akterja?! Hkrati izpostavljajo, da je Banka Slovenije članom uprave Gorenjske banke odvzela licenco za opravljanje funkcije člana uprave, ker so bili člani uprave ovadeni zaradi zlorabe položaja. Banka Slovenije, ki jo je v postopku odvzema licence zastopal Svet Banke Slovenije, katerega član je tudi kandidat mag. Fabijan, se je postavila na stališče, da je bila zaradi kazenske ovadbe Gorenjska banka izpostavljena tveganju izgube ugleda in ta razlog opredelila, kot ključnega za odvzem licence.

Smernice EBE v točki 13.5 določajo, da se pri presoji ali je član uprave še vedno primeren upoštevajo med drugim sledeči dejavniki: Ali je član uprave obsojen ali v pregonu zaradi kaznivega dejanja, zlasti (torej ne izključno) kaznivih dejanj po zakonih, ki urejajo bančno ali finančno dejavnosti, kaznivih dejanj nepoštenega ravnanja ali finančnega kriminala, davčnih kaznivih dejanj, finančnega drugih kaznivih dejanj po zakonodajo v zvezi z gospodarskimi družbami. Kandidat je torej (so)ocenil, da člani uprave Gorenjska banke niso več primeri za opravljanje funkcije člana uprave, ker je policija (tedaj) preiskovala, ali naj bi storili kazniva dejanja, sedaj pa ista oseba kandidira za položaj, kjer bo moral tudi v prihodnje ocenjevati ali so člani uprave primeri za opravljanje funkcij, pa je ravno sam ovaden zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Skladno s strogo prakso Banke Slovenije takšna ovadba pomeni izključujoč faktor za opravljanje dela člana uprave slovenske banke.

Zaradi kazenske ovadbe in preiskave je kandidat neprimeren za funkcijo, saj v bodoče ne bi mogel postaviti dovolj visokih etičnih meril članom uprav slovenskih bank, ker je sam v kazenskem postopku. Dodati je, da je kandidat sodeloval in podpisoval listine pri vpisu dokapitalizacije NLB d.d. v sodnem registru. Višje sodišče v Ljubljani je že odločilo, da listine, ki naj bi jo podpisal kandidat Fabijan ni bilo med listinami, ki bi morale biti priložene sodišču. Listina pa se je »našla« v ponovljenem postopku, kljub temu, da po javnih dokumentih ta v času, ko je kandidat Fabijan so-urejal vpis dokapitalizacije NLB d.d. ta ni obstajala!?!

V preteklih dneh so delničarji družbe Žito, d.d., na domove prejeli dopis, s katerim jih Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) vabi k pridružitvi izpodbojni tožbi, s katero bodo izplačilo dividend lahko dosegli po sodni poti. VZMD je namreč na 21. skupščini družbe, 19. junija letos, argumentirano podal Nasprotni predlog, naj se 6.582.152,00 €, od skupno 25.861.078,62 € bilančnega dobička za leto 2014, nameni izplačilu dividend v višini 18,50 € na delnico.

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, opozoril na zaveze iz dividendne politike družbe, letnega načrta družbe ter dejstvo, da bo Žito, d.d., bržčas prevzeto pred prihodnjim odločanjem skupščine Žita o delitvi dobička (za leto 2015), zaradi česar bo celotni dobiček za nazaj (tudi za leto 2014) prešel na prevzemnika (družbo Podravka, d.d.), ki bo po izkušnjah VZMD najverjetneje izpeljal tudi iztisnitev oz. razlastitev preostalih delničarjev.

Spričo dejstva, da so večinski lastniki potrdili prvotni predlog Uprave in Nadzornega sveta, da se celotni bilančni dobiček leta 2014, kot nerazporejen prenese v leto 2015, je Predsednik VZMD na skupščini napovedal izpodbijanje takšnega sklepa ter opozoril na njegovo nasprotje z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po katerih bi družba morala dividendam nameniti najmanj 4 % osnovnega kapitala.

Navkljub temu je največji delničar Slovenski državni holding, d.d. (SDH), ki običajno na skupščinah družb (ki ji upravlja) predlaga delitev večine dobička, na tokratni skupščini kakršnikoli delitvi dobička nasprotoval. V VZMD se čudijo ter so zaskrbljeni tudi ob ravnanju različnih skladov in upravljavcev premoženja, ki ne ravnajo v skladu z načeli dobrega gospodarstvenika, se ne udeležujejo skupščin družb, kjer imajo pomembne naložbe, ali celo nasprotujejo predlogom, ki bi prinesli delitev dobička in s tem ustrezen donos za vlagatelje v takšne sklade.

Sporni sklep (o ne-uporabi bilančnega dobička) lahko izpodbijajo le delničarji, katerih skupni delež delnic dosega vsaj 5 % osnovnega kapitala, zato v VZMD pozivajo male delničarje, da pomagajo zadostiti navedenemu pogoju ter se pridružijo postopku. Ob tem izpostavljajo, da se rok za vložitev izpodbojne tožbe izteče že v petek, 17. 7. 2015, ter da v kolikor se do vključno srede, 15. 7. 2015, njihovi pobudi ne pridruži vsaj 5 % vseh izdanih delnic, izpodbojne tožbe žal ne bo moč vložiti, kar bi dokončno onemogočilo tudi delitev dobička iz leta 2014!

Sinoči je v Ljubljani potekal slavnostni sprejem ob Nacionalnem dnevu Republike Belorusije, ki se ga je - na povabilo beloruskega Veleposlanika, Nj. Eksc. Aliaksandra Khainouskega in namestnice beloruskega zunanjega ministra, Nj. Eksc. Alene Kupchyne, ter ob številnih visokih predstavnikih diplomacije in gospodarstva - udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Sprejemu v restavraciji AS, pod pokroviteljstvom slovenskega podjetja Riko, je sledil izjemen koncert Beloruskega državnega komornega orkestra v Ljubljanski filharmoniji.

Slavnostni večer in razgibano dogajanje je mag. Verbič izkoristil tudi za utrjevanje poslovnih in prijateljskih stikov, posebej v okviru mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investors` Network - investo.international, ki so pomembno prisotni tudi v Belorusiji. Tako se je Predsednik VZMD v posameznih delegacijah ter na povabilo beloruskih poslovnežev v preteklih dveh letih večkrat mudil v beloruski prestolnici Minsk, kot tudi v mestih in poslovnih regijah Grodno in Vitebsk.

Po uspešnih predstavitvah v preteklih dveh letih v Abu Dabiju, Astani, Almatyu, Bakuju, Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dohi, Dubaju, Dunaju, Eindhovnu, Grodnem, Helsinkih, Istanbulu, Jaroslavlju, Kijevu, Kopenhagnu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Montevideu, Moskvi, New Delhiju, New Yorku, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Praji, Prištini, Reykjaviku, Skopju, Tajpeju, Teheranu, Tirani, Tokiu, Torontu, Varšavi, Vitebsku, Wiesbadnu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD tudi v letošnjem letu nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si. 

Na današnji 22. skupščini delničarjev družbe Gorenje, d.d., je bilo prisotnega 50,09 % kapitala z glasovalno pravico. Skupščine se je udeležil tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki je na skupščini zastopal 95.402  delnic, iz naslova pooblastil 321 delničarjev, ki jih je prejel kot eden od devetih predlaganih pooblaščenec v sklopu organiziranega zbiranja pooblastil. Preko organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga že tradicionalno izvaja družba, je sicer na skupščini sodelovalo 1.357 od skupno 16.665 delničarjev.

Skupščina je praktično soglasno podprla vse, s strani Uprave in Nadzornega sveta, predlagane sklepe, razen predlog sklepa o delitvi bilančnega dobička, pri katerem je proti glasovalo 1,39 % prisotnih glasov. Od skupno 4.219.490,55 € bilančnega dobička za leto 2014, bo tako po predlogu Uprave in Nadzornega sveta 1.458.198,12 € namenjenih za delitev dividend v vrednosti 0,06 € bruto na delnico. Dividenda bo izplačana v roku 45 dni od sprejetja sklepa, preostanek bilančnega dobička pa bo ostal nerazporejen.

Sicer je bil že ob sklicu skupščine podan tudi Nasprotni predlog, ki je predvideval delitev 3.645.495,30 € bilančnega dobička oz. 0,15 € bruto na delnico, vendar se, zaradi podpore prvotnemu predlogu, o njem na skupščini ni glasovalo.

Edina razprava na skupščini je potekala v okviru predstavitve Letnega poročila, kjer je bilo zastavljeno vprašanje glede sponzorstev, pri čemer je Predsednik Uprave, Franjo Bobinac, pojasnil da iz tega naslova Gorenje podpira nordijske discipline in rokomet ter da analize ekonomskih učinkov kažejo upravičenost porabe omenjenih sredstev.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje zaščite pred valutnimi tveganji, predvsem iz naslova ruskega Rublja in s te v zvezi ustvarjenimi izgubami.  Ob tem je član Uprave, odgovoren za finance in ekonomiko, dr. Peter Groznik, pojasnil, da se tovrstna tveganja, glede na globalno prisotnost Gorenja, izenačijo oz.  da je stanje celo pozitivno.

Sicer so delničarji na skupščini poleg razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu, za revizorja za leto 2015 imenovali družbo Deloitte Revizija, d.o.o., ter potrdili sklep o plačilih članom Nadzornega sveta.

Na današnji 12. seji Mandatno-volilne komisije Državnega zbora RS so njeni člani z devetimi glasovi za (in petimi proti) izglasovali Predlog Predsednika Republike Slovenije, da se tudi za novi 6-letni mandat Viceguvernerja Banke Slovenije imenuje dosedanjega: mag. Janeza Fabijana.

Takšno vest so v VZMD sprejeli z ogorčenjem, saj je mag. Janez Fabijan, kot Viceguverner, s pomočjo Viceguvernerke mag. Stanislave Zadravec Caprirolo, med drugim vodil sporni projekt sanacije bank, v zvezi s katerimi je bilo doslej vloženih preko 23 pobud za ustavno presojo. Teh pobud ni vložil zgolj VZMD, združenja in posamezniki, pač pa tudi posamezni sodni senati, Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS.

Poleg tega je VZMD sprožil številne druge postopke, vključno s kazensko ovadbo Viceguvernerja, mag. Fabijana, hkrati so razkrili dejstva, ki postavljajo na izrecno laž zatrjevanja Banke Slovenije, Ministrstva za finance RS in Vlade RS, strokovni sodelavci VZMD pa so s temeljitimi analizami že večkrat argumentirano dokazali, da je bilo prav na podlagi projekta sanacije bank v sanacijo vloženih absolutno preveč sredstev, zaradi česar so naše banke pre-kapitalizirane s pomočjo novih in (pre)dragih posojil, sredstvi davkoplačevalcev in razlaščenih domačih vlagateljev. Pri tem je Banka Slovenije - skupaj z Vlado RS in v nasprotju s številnimi strokovnimi mnenji - dala obljubo, da bo tako pre-kapitalizirane banke omejevala pri delu na domačem trgu ter jih prodala tujim investitorjem - na kašen način in po kakšni ceni, smo bili pravkar priče ob prodaji NKBM.

»Medtem ko je Državni zbor uvedel parlamentarno preiskavo o sanaciji bank in bo ugotavljal odgovornost za sporno sanacijo, pa naj bi ta-isti Državni zbor ponovno imenoval na mesto Viceguvernerja osebo, ki jo bodo preiskovali,« je začuden Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki dodaja: »V VZMD menimo, da bi bilo potrebno, vsaj v primerih imenovanj na ključna mesta upoštevati kriterij minulega dela, odgovornosti ter strokovnih in etičnih ravnanj, ne pa celo ponovno imenovati ljudi, za katere lahko domnevamo, da se bodo v prihodnje morda trudili prikrivati svoje napake, katerih posledice nosijo prav vsi državljani, vključno z oteženo prihodnjo perspektivo Republike Slovenije.«

V VZMD še ugotavljajo, da se očitno tudi tokrat srečujemo s hipokrizijo vladajočih političnih struktur, ki z imenovanji nagrajujejo, ne glede na preteklo delo, kar potrjuje današnje glasovanje na Komisiji ter odpira dvom tudi v izjave predsednice poslanske skupine vladajoče SMC, dr. Simone Kustec Lipicer, ki je dne 20. 5. 2015, po pogovoru pri Predsedniku RS za STA, na vprašanje, ali z nobenim kandidatom niso povsem zadovoljni ali jih ne poznajo tako dobro, pojasnila, da so v danih okoliščinah, "kjer obstaja kar nekaj pomislekov in dvomov o res celovitem in transparentnem delovanju Banke Slovenije in stanju bančnega sistema nasploh", ocenili, da je zelo pomembno opraviti individualne pogovore z vsemi kandidati.

Ob številnih upravičenih pomislekih, izraženih tudi na današnji seji Mandatno-volilne komisije, v VZMD posebej izpostavljajo pomembno, doslej spregledano dejstvo, da so proti Guvernerju in Viceguvernerjem Banke Slovenije, dne 6. 3. 2015 - zaradi dela, ki vzbuja resen in utemeljen dvom v zakonitost njihovega dela in ravnanj - vložili kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo. Pri tem v VZMD opozarjajo, da je Banka Slovenije članom uprave Gorenjske banke odvzela licenco za opravljanje funkcije člana uprave, ker so bili člani uprave ovadeni zaradi zlorabe položaja. Banka Slovenije, ki jo je v postopku odvzema licence zastopal Svet Banke Slovenije, katerega član je tudi kandidat mag. Fabijan, se je postavila na stališče, da je bila zaradi kazenske ovadbe Gorenjska banka izpostavljena tveganju izgube ugleda in ta razlog opredelila, kot ključnega za odvzem licence.

Smernice EBE v točki 13.5 določajo, da se pri presoji ali je član uprave še vedno primeren upoštevajo med drugim sledeči dejavniki: Ali je član uprave obsojen ali v pregonu zaradi kaznivega dejanja, zlasti (torej ne izključno) kaznivih dejanj po zakonih, ki urejajo bančno ali finančno dejavnosti, kaznivih dejanj nepoštenega ravnanja ali finančnega kriminala, davčnih kaznivih dejanj, finančnega drugih kaznivih dejanj po zakonodajo v zvezi z gospodarskimi družbami. Kandidat je torej (so)ocenil, da člani uprave Gorenjska banke niso več primeri za opravljanje funkcije člana uprave, ker je policija (tedaj) preiskovala, ali naj bi storili kazniva dejanja, sedaj pa ista oseba kandidira za položaj, kjer bo moral tudi v prihodnje ocenjevati ali so člani uprave primeri za opravljanje funkcij, pa je ravno sam ovaden zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Skladno s strogo prakso Banke Slovenije takšna ovadba pomeni izključujoč faktor za opravljanje dela člana uprave slovenske banke.

Ovadba VZMD seveda krni ugled Banke Slovenije in že zaradi tega je seveda kandidat neprimeren za funkcijo, saj v bodoče ne bo mogel postaviti dovolj visokih etičnih meril članom uprav slovenskih bank, ker je sam v kazenskem postopku. Dodati je, da je kandidat sodeloval in podpisoval listine pri vpisu dokapitalizacije NLB d.d. v sodnem registru. Višje sodišče v Ljubljani je že odločilo, da listine, ki naj bi jo podpisal kandidat ni bilo med listinami, ki bi morale biti priložene sodišču. Listina pa se je »našla« v ponovljenem postopku, kljub temu, da po javnih dokumentih ta v času, ko je kandidat so-urejal vpis dokapitalizacije NLB d.d. ta ni obstajala!?!

Ob novici, da naj bi Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) še danes odločal o soglasju k sklenitvi kupoprodajne pogodbe za 100-odstotni delež Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) na Upravo in Nadzorni svet SDH naslovilo pismo, s katerim ponovno opozarja na odprto vprašanje razlaščenih imetnikov delnic in obveznic Nove KBM. Ob pičli in sramotni ceni strokovni sodelavci VZMD izpostavljajo dodatno oškodovanje državnega proračuna, saj bo kot vse kaže Republika Slovenija, ob prodaji podala jamstva oz. garancije, ki bi utegnile pomeniti prodajo celotne NKBM za celo manj kot 100 mio €.

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, v pismu organom upravljanja SDH izrecno opozoril še, da »bi bila takšna prodaja izjemno neodgovorno dejanje, ki bi vsekakor zahtevalo tudi preverjanje, tako civilne kot odškodninske odgovornosti njenih akterjev,« ter pozval, naj nemudoma »celotni slovenski javnosti - ki je tudi z dokapitalizacijami pravzaprav postala dejanski ekonomski lastnik NKBM - pojasnijo, po kakšni ceni naj bi se danes prodala NKBM in kolikšen je obseg in vrednost jamstev države, ki jih kupcu zagotavlja prodajna pogodba, ter na katere rizike se ta nanašajo.«

V VZMD tudi sicer že dlje časa opozarjajo, da prodaja nasilno odtujene (ukradene) lastnine v pravni državi ni dovoljena, zato so ob sodelovanju Civilne iniciative NKBM 2. februarja na Ustavno sodišče RS med drugim vložili tudi Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM, vse do odločitve o Pobudi za presojo ustavnosti sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki pa ga je Ustavno sodišče žal zavrnilo. Tako se NKBM prodaja za manj kot tretjino knjigovodske vrednosti oz. devetino poštene vrednosti pred/po krizi. Država bi tako Novo KBM, s 150-letno tradicijo, skupaj s Poštno banko in 500 poslovalnicami, nepremičninami, visokimi obrestmi na podcenjene državne obveznice itn., praktično podarila tujemu skladu, potem ko jo je zaplenila domačim vlagateljem.

Na današnji, 21. skupščini družbe Žito, d.d., kjer je bilo prisotnega 54,18 % kapitala z glasovalno pravico, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) podalo Nasprotnih predlog, da se 6.582.152,00 €, od skupno 25.861.078,62 € bilančnega dobička družbe za leto 2014, nameni izplačilu dividend v višini 18,50 € na delnico, preostalih 19.278.926,62 € pa ostane nerazporejenih in se prenesejo v poslovno leto 2015 kot nerazporejeni dobiček.

V VZMD so prepričani, da je glede na rezultate družbe v letu 2014, potrebno vsaj del bilančnega dobička nameniti za dividende delničarjem. »To bi - poleg sprejetih načrtov družbe, njene dividendne politike in nenazadnje zakonskih zahtev o delitvi dobička - pomembno pripomoglo tudi k prepotrebnemu vračanju zaupanja potrošnikov in izboljšanju gospodarske klime nasploh,« je na skupščini izpostavil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je sicer čestital Upravi, Nadzornemu svetu in zaposlenim družbe za uspešno poslovanje in ustvarjen rezultat.

Spričo dejstva, da je prvotni predlog Uprave in Nadzornega sveta, da se celotni bilančni dobiček leta 2014, kot nerazporejen prenese v leto 2015, podprlo 94,07 % prisotnega kapitala, je Predsednik VZMD napovedal izpodbijanje takšnega sklepa ter opozoril na njegovo nasprotje z določili Zakona o gospodarskih družbah, po katerem bi morala družba dividendam nameniti najmanj 4 % osnovnega kapitala. Ker takšen sklep skupščine (o ne-uporabi bilančnega dobička) lahko izpodbijajo delničarji, katerih skupni deleži delnic dosegajo vsaj 5 % osnovnega kapitala, VZMD poziva delničarje, da jim oddajo pooblastilo za vložitev izpodbojne tožbe, s katero bodo lahko izplačilo dividend dosegli po sodni poti.  

Sicer je skupščina z 99,23 % potrdila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu, potem ko je Letno poročilo za 2014 celovito predstavil Predsednik uprave Janez Bojc, Poročilo Nadzornega sveta o potrditvi Letnega poročila pa Namestnik predsednika Rajko Stanković. Slednji naj bi v Nadzornem svetu sicer zastopal tudi male delničarje, ki pa so ravno po njegovem predlogu ostali brez vsakršnih dividend (vsaj zaenkrat)!?!  

Sočasno s skupščino Žita je v Laškem - vsega dobre pol ure - potekala skupščina družbe Pivovarna Laško, d.d. Kot eden izmed pooblaščencev v okviru organiziranega zbiranja pooblastil se je skupščine udeležil tudi predstavnik Sekcije Pivovarna Laško pri VZMD, Bojan Ludvik Šef, s pooblastilom 68 delničarjev, s skupno 20.872 delnicami. Delničarji so se seznanili z revidiranim Letnim poročilom za leto 2014 in pokrivanjem čiste izgube, ki je v poslovnem letu 2014 znašala 9.847.908,00 €. Potrjene so bile razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu, za revizorja za leto 2015 pa je bilo imenovano podjetje Ernst & Young d.o.o.

Skupščina Pivovarne Laško se je seznanila tudi o skupnem procesu dokapitalizacije in prodaje deleža prodajnega konzorcija v Pivovarni Laško. Prodajni konzorcij - katerega delnice skupaj predstavljajo 51,11 % lastniškega deleža v kapitalu družbe - je namreč 13. 4. 2015 z družbo Heineken International B. V., Amsterdam podpisal Prodajno pogodbo o prodaji in nakupu 4.471.054 delnic Pivovarne Laško, po ceni 25,56 € na delnico. Plačilo kupnine in prenos delnic na novega lastnika bo izveden po izpolnitvi odložnih pogojev, opredeljenih v Prodajni pogodbi. Ob podpisu Prodajne pogodbe je družba Heineken s Pivovarno Laško podpisala Sporazum o poslovnem sodelovanju in Sporazum o delničarskem posojilu.

Na današnji 22. redni skupščini družbe Mercator, d.d., je bilo prisotnega 94,91 % kapitala z glasovalno pravico. Skupščina je z veliko večino zavrnila sklep za ločeno glasovanju o razrešnicah članom Nadzornega sveta. Tako je skupščina praktično soglasno (proti zgolj 40 glasov)  potrdila razrešnice vsem članom Nadzornega sveta hkrati.  Z enako, tako rekoč 100% večino so delničarji podelili tudi razrešnico Upravi družbe.

Razrešnice so bile podeljene po predstavitvi letnega poročila, ob katerem je Predsednik Uprave, Toni Balažič, MBA, med drugim izpostavil, da je poslovanje družbe Mercator stabilno in da je izguba v letu 2014 povezana predvsem s slabitvami in okoliščinami lanskoletnega prevzema družbe s strani Agrokorja. Ob tem je dodal, da je omenjeni prevzem  prinesel pozitivne rezultate spričo dejstva, da je zdaj skupna družba eden najpomembnejših trgovcev v celotni regiji, kar pomeni da na področju kjer si je prej Mercator prizadeval postati oz. ostati drugi ali tretji trgovec, zdaj skupna družba zaseda prvo mesto. V okviru skupne družbe je Mercator tako prevzel celotno poslovanje na trgu Srbije, Črne gore in Slovenije, Konzum pa na trgih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

Poleg stabilizacije, okrevanja in novih perspektiv za poslovanje Mercatorja je Predsednik Uprave izrazil zadovoljstvo tudi spričo izboljšanja makro ekonomskih razmer, ob ponovni rasti bruto družbenega proizvoda in zaupanja potrošnikov že v letu 2014, v Sloveniji in regiji. Hkrati pa je napovedal nadaljevanje uspešnega procesa cenovnega pozicioniranja s poudarkom na domačih izdelkih in svežem programu.

Tudi letos je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) sodelovalo v organiziranem zbiranju pooblastil, ki ga je pripravila družba. Glede na velik odziv na lanskoletno prevzemno ponudbo je v organiziranem zbiranju pooblastil letos sodelovalo le 116 delničarjev. Ob tem so imeli investitorji in delničarji iz tujine tudi letos možnost uresničevanja glasovalnih pravic na skupščini tudi preko sistema EuroVote, ki ga ob podpori Evropske Komisije izvaja Evropska federacija investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance), v sodelovanju z VZMD.

Sicer VZMD že vse od leta 2006, oziroma 12. skupščine delničarjev družbe Mercator, pozorno spremlja dogajanja povezana z družbo (kronološki pregled spodaj), sodeluje pri zbiranju pooblastil njenih delničarjev ter zagotavlja ustrezno informiranost, kompetentno zastopanje in učinkovito uveljavljanje interesov delničarjev. 

Na včerajšnji skupščini družbe Cinkarna Celje, d.d., je bilo prisotnega 74,03 % kapitala z glasovalno pravico. Skupščina je praktično soglasno sprejela s strani Uprave in Nadzornega sveta predlagani sklep s katerim se je od 6.969.481 € bilančnega dobička, kar 6.962.928 € namenilo za izplačilo dividend v bruto vrednosti 8,57 € na delnico. Družba bo izplačala dividende najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

Delničarji so soglasno podprli razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu ter imenovali tri nove člane Nadzornega sveta. Po nasprotnem predlogu Modre zavarovalnice so bili v Nadzorni svet imenovani Borut Jamnik, Matej Runjak in Dejan Rajbar. Za pooblaščenega revizorja računovodskih izkazov za leto 2015 je skupščina imenovala Deloitte Revizija d.o.o.

Med tem ko bodo delničarji Cinkarne Celje, d.d., prejeli visoke dividende pa si delničarji Term Čatež, d.d., tudi letos ne morejo obetati primernih donosov. Po tem, ko je VZMD v preteklih letih večkrat opozarjal na skromno dividendo, ki ne odraža uspešnega poslovanja družbe, ter podal s tem povezane Nasprotne predloge za izplačilo večjega dela bilančnega dobička, bodo letos delničarji le prejeli skromno dividendo. Tako bodo na predlog Uprave in Nadzornega sveta delničarji prejeli dividendo v višini 1,00 € bruto na delnico, kar bo za družbo predstavljalo delitev le 497.769,00 € od skupno 10.713.223,31 € bilančnega dobička v letu 2014. Ob tem velja izpostaviti tudi alarmanten, več kot šestmesečni rok za izplačilo dividend, saj morajo biti le te izplačane najkasneje do konca leta 2015. S tem v zvezi VZMD ponovno opozarja na nerazumno podaljševanje rokov za izplačilo dividend.

Na skupščini je bilo sicer prisotnega dobrih 86 % kapitala z glasovalno pravico. Delničarji so podprli vse s strani Uprave in Nadzornega sveta predlagane sklepe, vključno z imenovanjem Ade de Costa Petan, Roberta Krajnika, Vladimirja Smolca, Mitje Gruma in Sama Roša za člane Nadzornega sveta.

Potrjena je bila tudi sporna seznanitev skupščine s posebnim revizorjevim poročilom, ki je bila potrjena s slabimi 65 % prisotnih glasov, saj sta se pri glasovanju med drugimi vzdržala tudi Kapitalska družba in Modra zavarovalnica.