V sinočnjem »Omizju o Banki Slovenije - dokapitalizacija in izbris malih delničarjev« na RTV Slovenija 3 je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, med drugim predstavil predlog učinkovite in »neboleče« poprave oškodovanj (od 15:20 dalje) iz naslova stranpoti sanacije slovenskih bank (VIDEO SOOČENJE z argumenti - zgovorno razkritje zavajanj predstavnikov Banke Slovenije, prejšnje Vlade RS ter akterjev sporne sanacije bank, ob množični razlastitvi državljanov in srhljivem oškodovanju davkoplačevalcev).

V petek je na Gospodarski zbornici Slovenije potekalo Srečanje gospodarstvenikov s Predsednikom Vlade Republike Slovenije, dr. Mirom Cerarjem, in Predsednikom Vlade Republike Srbije, Aleksandrom Vučićem.

Številne predstavnike slovenskih in srbskih podjetij ter institucij sta uvodoma nagovorila Predsednika gospodarskih zbornic Republike Slovenije in Republike Srbije, mag. Samo Hribar Milič  in Marko Čadež. Sledila so srečanja in okrogle mize, s predstavitvami možnosti za dodatno krepitev - sicer odličnega - poslovnega sodelovanja in naložbenih priložnosti - predvsem iz naslova privatizacijskih programov v Sloveniji in Srbiji, ter mnogoterih poslovnih priložnosti na področju gradbeništva, energetike, turizma, informacijske tehnologije in kreativne industrije.

Srečanje pomeni tudi uspešen razvoj prizadevanj Srbsko-slovenskega poslovnega foruma maja 2014, ob obisku  Predsednika RS Boruta Pahorja pri Predsedniku Republike Srbije Tomislavu Nikoliču, na Gospodarski zbornici Srbije v Beogradu. Po sodelovanju v takratni slovenski gospodarski delegaciji, se je Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, aktivno udeležil tudi tokratnega srečanja ter priložnost izkoristil za utrjevanje stikov in številne pogovore - tako iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenija (investo.si) in International Investors' Network (investo.international) - kakor tudi prizadevanj združenja, povezanih z zaščito pravic in interesov delničarjev (VIDEO), imetnikov obveznic in vlagateljev nasploh. 

Tej aktualni problematiki je v zadnjih dneh tudi sicer namenjen pretežni del aktivnosti VZMD, tako tudi ob predhodnem obisku mednarodne konference »Reinforcement of eGovernance in the Danube Region« v petek dopoldan, na kateri je bilo ob Ministru za javno upravo RS, Borisu Koprivnikarju, prisotnih preko 100 uglednih mednarodnih udeležencev, med drugim predstavniki Evropske komisije; kakor tudi dan prej, ob aktivni udeležbi na okrogli mizi o privatizaciji državnih podjetij, ki je potekala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. (foto: EF)

Dogajanje je spremljala ekipa VZMD.tv / investo.TV ter pripravila VIDEO REPORTAŽO.

Sinoči je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekala predstavitev analize "Skrivnost državne lastnine v Sloveniji" avtorjev dr. Janeza Prašnikarja, dr. Polone Domadenik in doc. dr. Matjaža Komana. Predstavitvi je sledila zanimiva okrogla miza, na kateri so poleg omenjenih avtorjev sodelovali še dr. Jožeta Damijan, Generalni direktor Steklarne Hrastnik, Andrej Božič, Predsednik sosveta Kolektor Group, Stojan Petrič, Predsednica uprave Domel Holding, dr. Jožica Rejec in Direktor Riko, Janez Škrabec.

Iz občinstva so bili k debati med drugim povabljeni tudi Predsednica Upravnega odbora SKB banke, Cvetka Selšek, Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Matej Pirc in Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki je izpostavil aktualno problematiko prodaje slovenskih bank, predvsem Nove KBM. Pri tem je spomnil da je VZMD dal Ustavnemu sodišču RS Predlog za začasno zadržanje prodaje NKBM do njegove odločitve o pritožbah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic zaradi kršitve človekovih pravic sto tisoč državljanom, posredno pa četrtini prebivalstva Slovenije.

Le dva tedna (17. 2. 2015)  po vložitvi Predloga za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je na nujni seji Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS, v sklopu razširitve dnevnega reda obravnaval »Pobude in zahtevi Vseslovenskega združenja malih delničarjev in drugih, za oceno ustavnosti več določb Zakona o bančništvu«, vključno s Predlogom za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje Nove kreditne banke Maribor, d.d.

Odbor je sprejel odklonilno mnenje Vlade RS in Zakonodajno-pravne službe DZ RS in sicer z devetimi glasovi ZA, proti je glasovala le Združena levica, medtem ko DeSUS in SD nista glasovala o navedenem odklonilnem mnenju. 
Pobudo in odločitev Odbora, je Predsednik VZMD pospremil z besedami:»Neglede na siceršnje postopke prodaj in različna stališča v zvezi s privatizacijo, je potrebno v obče dobro prodajo prašička za pičlih 200 cekinov, čeprav v njem žvenketa vsaj 1.000 cekinov, zadržati - posebej, ker gre v primeru NKBM namesto cekinov za milijone evrov razlaščenih državljanov in vseh davkoplačevalcev, namesto prašička pa za NKBM s celotno mrežo, komitenti, nepremičninami, terjatvami ter ne-nazadnje bazami podatkov in arhivi. V VZMD smo pričakovali, da se bodo za zadržanje zavzemali tudi vsi tisti, ki so v zadnjih dneh zagotavljali, da je tudi v primeru (očitne!) pre-kapitaliziranosti slovenskih bank ta denar še vedno v slovenskih bankah in še ni odšel v privatne žepe…«

Danes se Predsednik VZMD na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) udeležuje tudi Srečanja gospodarstvenikov s Predsednikom Vlade Repulike Slovenije, dr. Mirom Cerarjem in Predsednikom Vlade Republike Srbije, Aleksandrom Vučićem, kjer ima številne pogovore - tako iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov Invest to Slovenia -investo.si in International Investors` Network - investo.international - kakor tudi siceršnjih prizadevanj združenja, povezanih z zaščito pravic in interesov delničarjev, imetnikov obveznic in vlagateljev nasploh. 

Pred obiskom GZS pa se je udeležil še konference »Reinforcement of eGovernance in the Danube Region«, na kateri je bilo poleg Ministra za javno upravo, Borisa  Koprivnika, prisotnih tudi preko 100 uglednih mednarodnih udeležencev.

Pretekli teden je potekal predvsem v znamenju razkritij dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO), ki so pripeljala do odmevne Nujne seje Komisije za nadzor javnih financ v Državnem zboru RS, kjer sta ob dr. Kotniku aktivno sodelovala tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič in odvetnik VZMD in razlaščenih imetnikov obveznic, Miha Kunič - VIDEO POSNETEK ekipe VZMD.tv / investo.TV. Slednja je - spričo nadaljevanja sprenevedanj in zavajanj nekaterih ključnih akterjev - pripravila dodatno, nadvse zgovorno VIDEO SOOČENJE z argumenti, pri čemer še nazorneje razkrijejo prenekatera zavajanja predstavnikov Banke Slovenije, prejšnje Vlade RS ter akterjev sporne sanacije bank, ob množični razlastitvi državljanov in srhljivem oškodovanju davkoplačevalcev.

Sicer VZMD v teh dneh nemoteno opravlja vse dejavnosti, ob prioritetah iz naslova zaščite pravic in interesov razlaščenih vlagateljev, urejanja razmer v Banki Slovenije, bančništvu ter finančnem in kapitalskem trgu. Tako se je Predsednik VZMD, poleg navedenih prioritet in aktivnosti, pretekli torek na Gospodarski zbornici Slovenije udeležili pripravljalnega sestanka gospodarske delegacije, ki bo marca obiskala italijanski Neapelj, zvečer pa 5. razglasitve najboljših vzajemnih skladov zadnjih treh in petih let ter najboljšega upravljavca leta 2014. Najboljši slovenski upravljavec vzajemnih skladov po izboru revije Moje finance je tako postal Primož Cencelj iz KD Skladov. V sredo so se predstavniki VZMD udeležili 3. italijanskega poslovnega foruma »Forum from R&D to innovation: Restoring growth in the digital age«, ki je v so-organizaciji Veleposlaništva Republike Italije in Italijansko-slovenskega foruma potekal na Inštitutu Jožef Stefan. V četrtek se je mag. Verbič, na povabilo revije Manager, udeležil podelitve nagrade »Managerski izziv 2014«, ki jo je tokrat prejel direktor RLS Merilna tehnika, Janez Novak.

V tem tednu se bodo predstavniki VZMD med drugim udeležili tudi Okrogle mize »Privatizacija slovenskih podjetij v državni lasti«, ki jo pripravlja Ekonomska Fakulteta v Ljubljani, dvodnevne konference »Reinforcement of eGovernance in Danube Region« v so-organizaciji GFS Inštituta, partnerja mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investor` Network - investo.international, ter srečanja podjetnikov s Predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem, in Predsednikom Vlade Republike Srbije, g. Aleksandrom Vučićem, na Gospodarski zbornici Slovenije.

Šokantna razkritja dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO), so ob upravičenem razburjenju javnosti naposled prinesla upanje za ureditev razmer v Banki Slovenije, slovenskem bančništvu, finančnem ter ne-nazadnje kapitalskem trgu. V tem duhu ter ob pomembnem poenotenju političnih strank je potekala petkova Nujna seja Komisije Državnega zbora RS, z edino točko dnevnega reda: »Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic«.

Nujne seje so se, poleg dr. Kotnika, udeležili tudi vabljeni predstavniki VZMD, mag. Kristjan Verbič, odvetnik VZMD in razlaščenih imetnikov Miha Kunič ter ekipa VZMD.tv / investo.TV, ki je pripravila VIDEO POSNETEK uvodne predstavitve dr. Kotnika, z nekaj pomembnejšimi replikami nekdanji Premierki mag. Alenki Bratušek, Državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, g. Metodu Dragonji, in Guvernerju Banke Slovenije, dr. Boštjanu Jazbecu.

V VZMD pozdravljajo konstruktivno držo in poenotenje političnih strank ob zadevni problematiki ter sprejem vseh predlaganih sklepov na Nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, kakor tudi sklepov Državnega zbora RS z 29. in 30. 1. 2015, o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in upravljanju državnega premoženja v DUTB. Zadevne sklepe Državnega zbora so v VZMD pozdravili tudi z vidika njihove pobude - že 17. novembra 2014 naslovljene na poslance Državnega zbora RS - za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Takrat so strokovni sodelavci VZMD posredovali tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila tedaj med drugim poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

TEKST GOVORA dr. Kotnika

Lep pozdrav vsem.

Skoraj vse razprave na to temo se začnejo z vprašanjem motiva. Osebno menim, da gre pretežno za verigo slabo premišljenih, slabo usklajenih odločitev, vsaka je utesnila manevrski prostor za naslednjo, vsak naslednji člen verige je zato vedno bolj peljal v slabo smer, in imamo danes to sejo.

Tri uvodna pojasnila, ker se mnogi mediji napačno sklicujejo name. Prvič, pišejo BS je kriva vsega. BS je zadnji člen verige, po MF, takratni vladi, poslancih takratne koalicije, če ti ne bi ustvarili prejšnjih členov verige, je ne bi bilo, bom to natančno opisal, če mi daste 15 minut. Drugič, piše se Jazbec je kriv, ampak v BS je ureditev taka, da odloča svet, pa tudi njihova pravna služba ima zelo močna samostojna pooblastila, celo vrsto spornih odločb je sprejela sama, kot odgovorna oseba jih je podpisala direktorica Jasna Iskra, take so šle iz hiše in so veljavne. Tretjič, piše se o ponarejanju, kar je po KZ‑1 kaznivo dejanje, moj vir je uporabil izraz potvarjanje oziroma prirejanje, tega v KZ-1 ni, je blažja oblika. To za začetek, zdaj pa k tej verigi. Da ne bom predolg, bom opisoval primer NLB, pri ostalih bankah je bilo podobno.

Slovenija je priglasitev pomoči NLB začela 7. januarja 2013, bistven sestavni del take priglasitve je načrt prestrukturiranja, z MF tega poslali 25. marca in potem čakali, več mesecev ni bilo odziva EK, 1. avgusta 2013 pa je EK objavila Sporočilo, da mora pri državni pomoči bankam priti do porazdelitve bremen (angleško burden sharing), ki ima lahko tri oblike: delni odpis, pretvorbo terjatev v delnice, v skrajnjem primeru pa izbris; izrecno so dopuščene izjeme.

4. septembra 2013 je uradnik EK Franck Dupont, član pododdelka C-5 oddelka C direktorata za konkurenco EK državnemu sekretarju MF mag. Mitji Mavku sporočil, predsedujoči - ta dopis vlagam, da pri NLB zahtevajo okrepljeno porazdelitev bremen  (angleško enhanced burden sharing) na hibridne instrumente NLB. To je bila koda; Sporočilo EK govori o porazdelitvi bremen, nikjer o okrepljeni porazdelitvi bremen, je pa jasno, da je najbolj “okrepljen” od teh ukrepov izbris. Da je bil to dejanski pomen te kode, je očitno, tudi z MF in BS so že velikokrat povedali, da je bil zahtevan izbris, ampak naj vam to uradno potrdi mag. Mavko, mag. Tomaž Čemažar z BS, ali dr. Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo, vsi trije so sodelovali v teh razpravah z EK.

Z MF ali BS bi takrat lahko ugovarjali pred EK, da se je postopek začel pred 1. avgustom 2013, že 7. januarja, in se zato Sporočilo zanj ne uporablja. To so storili Avstrijci pri Hypu, Italijani pri Monte dei Paschi, na MF pa so zahtevo uradnika EK sprejeli in v načrt 13. septembra 2013 vključili izbris hibridov. To razberemo iz naslednjega Dupontovega dopisa, 16. septembra 2013 pohvali Mavkovo odločitev, da je tri dni prej v načrt prestrukturiranja NLB vključil izbris hibridnih obveznic. Ta dopis tudi vlagam.

S tem je bil sklenjen prvi člen verige, ker je to pomenilo zavezo MF, da bo kapital NLB izračunan za negativnega, čeprav ga sploh še niso začeli računati, še več, niti presečni datum za ta izračun še ni nastopil. Samo pri negativnem kapitalu je namreč mogoče izbrisati delnice banke, kar je potrebni pogoj, da se lahko nato poseže v hibridne obveznice. Skratka, dana je bila zaveza, da bo kapital NLB 30. septembra negativen, čeprav je 30. junija po mednarodnih računovodskih standardih (MRS) znašal plus 972 milijonov evrov. Za vaš vpogled, kdaj je bila ta zaveza vpisana v delovni in kdaj v uradno vloženi načrt prestrukturiranja, predlagam, da DZ od MF zahteva vse različice tega načrta med 25. marcem in 9. decembrom 2013 vključno, tudi neuradne delovne različice, ki so si jih izmenjevali uradniki MF in EK, vam bom dal njihova imena in e-naslove, in pogledate, kako so se zaveze spreminjale. Mogoče je smiselno, da to neodvisno pridobite še od EK, da ne bi kje kaj izginilo. Že omenjeni odgovor Duponta s 16. septembra 2013 vsebuje po izraženem zadovoljstvu, da bo izbris hibridov, pričakovanje, da se bo izbrisalo še podrejene obveznice, tudi NLB 26, ki so jih ponujali na okencih. To je huda samovolja nižjega uradnika EK, z MF bi moral takratni minister dr. Uroš Čufer kot odgovorni protestirati pri uradniku EK enakega ranga, komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii. Za še ta izbris bi moral pa biti kapital NLB bolj negativen od minus 115 milijonov evrov; drugače bi z izbrisom vseh hibridov kapital postal pozitiven in se v podrejene obveznice, tudi NLB26, ne bi smelo posegati. To lahko potrdijo tu prisotni, MF, BS, to je jasno iz določil ZBan-1. Tudi na to zaostreno zahtevo so na MF nato pristali in so v naslednjo delovno različico načrta prestrukturiranja vključili zavezo izbrisa tudi NLB26, s tem pa zavezo, da bo kapital izračunan za negativnega vsaj minus 115 milijonov evrov! Spet, pisno in uradno, še preden so karkoli začeli računati! To je bil drugi člen verige. Tudi to boste razvideli s primerjavo zaporednih načrtov prestrukturiranja, predlagam, da jih res pridobite, tudi delovne različice, od MF in neodvisno od EK. Zdaj pridemo do tretjega člena v verigi, pisanja zakona, ki je sploh omogočil izbrise. Prvi polni predlog je nastal 19. septembra, dikcija iz Sporočila EK "konverzija ali odpis" se je spremenila v "odpis ali konverzija", torej je šel odpis na prvo mesto. Na ta predlog zakona je MF pridobil tri pravna mnenja - pravne pisarne ZBS, AZN in ATVP, vsa mnenja dobite pri MF, lahko dam tudi jaz. Vsa tri so se strinjala, da je zakon protiustaven. Kljub temu je MF predlog zakona posredoval vladi in 25. septembra 2013 je bil sklenjen tretji člen verige. Vlada je bila že seznanjena še z dvema mnenjema, Inštutut za primerjalno pravo je ocenil, da bi bil poseg v NLB26 protiustaven, pisarna Clifford Chance, največja v EU za bančno pravo, dežurna svetovalka ECB, pa, da bi kršil tudi mednarodno bančno pravo. Vlada je kljub temu 10. oktobra 2013 potrdila predlog zakona, prejšnjo dikcijo "odpis ali konverzija" je zamenjala s "prenehanje ali konverzija" in sklenila četrti člen verige. Predlog je šel v DZ, tu se prvič neposredno omeni vloga BS, na 21. redni seji OFMP 23. oktobra 2013 je mag. Mavko povedal, da so negativna pravna mnenja v zmoti, da je taka praksa že na Nizozemskem, v banki SNS Reaal da so izbrisali podrejene obveznice, in zamolčal, da so že 11. julija 2013, tri mesece in pol pred tem njegovim pričanjem, imetnike poplačali v celoti, torej gre najmanj za zavajanje poslancev. Ampak če se vrnem k BS, mag. Mavko uradno pove “Popolnoma jasno je, da je predlog zakona nastal v sodelovanju med MF in BS.” Poslanci DZ so glasovali o zakonu 29. oktobra 2013. Pred tem jim je državna sekretarka MF mag. Mateja Vraničar zagotovila, da je bil izbris že v Španiji, na Cipru in Nizozemskem. To je neresnica, tudi guverner jo je v sredo glede Cipra dvakrat ponovil, ampak tam so tako obveznice kot depozite BoC vse pretvorili v delnice, nič izbrisa, v Španiji so podrejenim obveznicam z dospetjem odpisali manj kot šestinko, na Nizozemskem sem pa že povedal, na koncu so vse dobili, torej tudi Vraničarjeva je vsaj zavajala. Koalicija je soglasno sprejela predlog, opozicija je bila vsa proti, ampak s tem peti člen še ni bil sklenjen, ker je še pravna služba DS podala mnenje, da je zakon protiustaven in DS je izglasoval veto. Nazaj v DZ, poslance je o nespornosti spet prepričevala mag. Vraničarjeva, spet so bili le koalicijski poslanci za, vsi ostali proti, zakon je bil sprejet 14., začel veljati 23. novembra 2013. Peti člen verige.

Potem so na BS in MF do 18. decembra čakali na dovoljenje EK za državno pomoč, dovoljenje pa velja le, če so ukrepi iz načrta prestrukturiranja izvršeni. In v tem načrtu je bilo tudi uradno obljubljeno, da bodo izbrisane tako vse hibridne kot vse podrejene obveznice NLB, torej da bo kapital NLB prepoznan za negativnega vsaj minus 115 milijonov evrov, čeprav izračunov še ni bilo! Zdaj se zatrjuje, da BS ni imela nobenega vpliva na metodologijo tujih ocenjevalcev. Ampak takrat je guverner javno govoril precej drugače, 7. novembra 2013 je za RTV Slovenija povedal, citiram: "Metodologija in predpostavke za izdelavo testov bančnega sistema so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj, ki na BS trajajo že od avgusta". Štiri mesece so se torej "na BS pogajali in usklajevali metodologijo", ki je na koncu dala negativen kapital pri vseh bankah in tako omogočila povsod izbris. Kako gre to skupaj z zdajšnjim zatrjevanjem, da BS ni mogla nič vplivati na to metodologijo, ki naj bi bila enotna za vse v EU? Kaj so potem pogajali in usklajevali štiri mesece? In tudi trditve, da so bili stresni testi ECB oktobra lani enaki za vse je neresnična, celo v posamezni državi so ene banke vrednotili statično, druge dinamično s svežimi podatki (recimo v Belgiji tri : tri), scenariji pa so bili tudi ločeni po državah, in prav za Slovenijo, zdaj za 2014 že vemo zagotovo, daleč najbolj zgrešeni navzdol, dvakrat bolj kot pri katerikoli drugi državi, in BS ni ugovarjala ali predlagala prehoda na dinamično vrednotenje.

Kdo se tu spreneveda?

Eden mojih virov iz BS mi je 28. oktobra 2013 povedal, citiram “metodologijo dogovarjamo vsak dan, iz EK pa kar pritiskajo in ne bodo spustili skozi, če kapital ne bo povsod negativen in če ne bo povsod izbrisa”, konec citata. Za dokaz predlagam, da DZ ali morebitna preiskovalna komisija pridobi datoteke takratnih vrednotenj, stresnih testov in AQR, z izračuni kapitala tako za delujoče kot nedelujoče podjetje, pridobite zaporedne delovne različice teh datotek, kako so se spreminjale med 15. avgustom in 12. decembrom 2013.

Morda bo BS trdila, da te vmesne datoteke ne obstajajo, da so kapital izračunali samo enkrat, 12. decembra 2013, ampak to ni res, vsaj dva meseca so zaganjali te simulacije, spreminjali slabilne količnike po različnih postavkah aktive, zato še enkrat, pridobite te vmesne datoteke od BS in neodvisno od ocenjevalcev samih, najbolje bi bilo takoj. Še enkrat citiram guvernerja, “Metodologija in predpostavke so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj”. In ta usklajevanja, če sem zelo konkreten, so potekala do 9. decembra dopoldne, takrat so kot zadnjo dorekli še vrednost enega od kapitalskih blažilnikov, spremenili so ga za več sto milijonov evrov - to je bil dogovor med BS in ocenjevalci. Preverite še to pri BS, kot dodaten dokaz, da je imela BS dejansko velik vpliv na metodologijo in jo je 9. decembra dopoldne tudi izdatno spremenila. S tem je bil sklenjen šesti člen verige, torej z izdelavo dokončne metodologije, po štirih mesecih vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj, so družbe Deloitte, Roland Berger, Ernst and Young, Oliver Wyman, zagnale še zadnji krog izračunov in 12. decembra 2013 pri vseh bankah ugotovile dovolj negativen kapital za izbris vseh podrejenih obveznic vseh redov, povsod v ostrem kontrastu z močno pozitivnimi uradnimi kapitali po MRS na isti dan. Vse to, ker je biti obljuba v načrtih prestruktiruranja že dana in je zato morala biti izpolnjena!

Dne 17. ali pa 18. decembra 2013, ne vem kateri dan je pravi, BS s tajnimi odločbami izvrši izbrise, sklenjen je še zadnji, sedmi člen te verige, poti nazaj ni več, 16. decembra 2014 še pri Banki Celje. Odločbe o izbrisu so tajne in tako sploh ne veš, kaj in kako spodbijati, zato da poteče 8 dni za registrski spor, 15 dni za spor po ZBan-1, 30 dni za spor po ZUS, 60 dni za ustavno pritožbo, in so tajne še naprej, za vsak primer. Dokler ne pricurljajo v javnost mimo uradnih poti, šele potem jih objavi tudi BS. In šele takrat izvemo te diskrepance, vprašanje kdaj bi jih, če ne bi curljale, pravna direktorica BS ga. Jasna Iskra je pred prvim izcurljanjem dvema različnima mojima viroma zelo pokroviteljsko rekla, da tega ne bosta dobila nikoli. Če DZ želi, lahko o tem priča Boštjan Troha, Neubergerjeva 4, Ljubljana, ki mu je ga. Iskra to povedala po uradni telefonski liniji, 5. marca 2014 ob 9. uri 42, verjetno lahko pridobite tudi posnetek, BS te pogovore snema.

Čisto za konec: zdaj mnogi zahtevajo odstope ali celo kazenski pregon. Jaz ne. Guverner stalno poziva, naj pustimo presojo sodiščem, in jaz se strinjam - ampak naj BS predoči vse izračune in vse metodologije, tako vmesne kot končno, od avgusta do decembra 2013, da bo razvidno, kako so se spreminjali izračuni vseh bilančnih podatkov vključno s kapitalom. In na osnovi teh podatkov naj potem res sodišče presodi, ali je šlo v teh štirimesečnih pogajanjih in usklajevanjih, kot laično ocenjuje eden mojih virov v BS, za potvarjanje preko meje pravnega, ali zgolj za prilagajanje znotraj pravnega.

 Hvala za pozornost.

Pogumna razkritja dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO) pod okriljem VZMD, za časnik Finance, so ob upravičenem razburjenju javnosti naposled prinesla tudi žarek upanja za dejansko ureditev razmer v Banki Slovenije, slovenskem bančništvu, finančnem ter ne-nazadnje kapitalskem trgu.

Tako je bila včeraj, ob številnih odzivih v javnosti in medijih, za petek 13. 2. 2015, ob 18.00, sklicana Izredna seja Komisije Državnega zbora RS, z edino točko dnevnega reda: »Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic«. Sklic Izredne seje v VZMD pozdravljajo, tako kot sklepe Državnega zbora RS z 29. 1. 2015, o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in upravljanju državnega premoženja v DUTB.

Zadevne sklepe Državnega zbora so v VZMD pozdravili tudi z vidika njihove pobude - že 17. novembra 2014 naslovljene na poslance Državnega zbora RS - za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Takrat so strokovni sodelavci VZMD posredovali tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila med drugim poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

»Glede na zadnje dogodke v VZMD vztrajamo pri pobudi za ustanovitev posebne preiskovalne komisije, toliko bolj, ker je težko verjeti, da bi Banka Slovenije po vsem, v kar se je očitno vpletla ob »sanaciji bančnega sistema«, lahko Državnemu zboru poročala ustrezno objektivno,« je hkratidodal Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Ob tem v VZMD opozarjajo tudi na zamujeno priložnost na nujni seji Odbora za finance 2. 10. 2014, ko so sicer novi obrazi - vendar s starimi, dobesedno skopiranimi utemeljitvami - glasovali proti zadržanju izvajanja sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Že takrat je mag. Verbič v razpravi izrecno opozoril na nadaljevanje grobega zavajanja poslancev s strani istih, že inkriminiranih visokih predstavnikov Ministrstva za finance in Banke Slovenije (VIDEO). Pri tem je izpostavil: »Vlada RS svojo utemeljitev ne-zadržanja izvrševanja spornega ZBan-1L dobesedno skopirala iz tiste, ki jo je spisala njena predhodnica decembra 2013, čeprav je bil odtlej bančni sistem temeljito saniran,« ter izrazil ogorčenje nad prav tako prekopirano tezo, da je mogoče posledice tega zakona "odpraviti z ustavno pritožbo" in "da ne bo prišlo do težko popravljivih posledic", pri tem pa dodal »popolnoma nepotrebna razlastitev, poleg gospodarske škode in številnih stisk, že privedla tudi do samomorov, zato se je potrebno ob vseh lažeh in sprenevedanjih predstavnikov Ministrstva za finance in Banke Slovenije soočiti tudi z dejstvom, da vendar gre za dolgoročne in nepopravljive posledice«.

Na istem državnozborskem odboru je Predsednik VZMD zaskrbljeno pripomnil, da »so avtorji utemeljitve ne-zadržanja izvrševanja sporne novele Zakona o bančništvu - poleg le zamenjanega imena Ministra - točno tisti uradniki, za katere so mediji nedavno razkrili, da so se že v začetku septembra 2013 - kar po elektronski pošti - dogovarjali, da bo kapital NLB, d.d., konec septembra 2013 negativen(!!), zakonodajo pa bodo spremenili tako, da bo ta fiktivni izračun terjal izbris vseh imetnikov podrejenih obveznic brez nadomestila«. Objavljena korespondenca jasno kaže, da so se spodaj našteti uradniki Ministrstva za finance natančno zavedali neskladnosti izbrisa z Ustavo RS in mednarodnim bančnim pravom, pa so to stiščali skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru RS, z lažnimi izvajanji o neizbežnosti, zakonitosti, obljubami o transparentnosti ipd., pri čemer je VZMD že opozoril, da »gre dejansko za nacionalno izdajstvo, katerega posledice bodo nosile še številne prihodnje generacije«.

Zato je prav, da omenjene uradnike na Ministrstvu za finance RS ponovno izrecno navedemo, saj bo morda kdaj vendarle uveljavljeno načelo osebne odgovornosti tudi v Republiki Sloveniji: Generalna direktorica Direktorata za javno premoženje in finančni sistem, Monika Pintar Mesarič, Vodja Sektorja za finančni sistem, Urška Cvelbar, podsekretar na Ministrstvu za finance RS, Aleš Butala, so namreč tisti, ki se - poleg bivšega Državnega sekretarja na Ministrstvu za finance RS, mag. Mitja Mavka (že nagrajen s službo v Londonu) - pojavljajo v elektronskih dopisih, medtem ko je Državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS mag. Mateja Vraničar, skupaj z mag. Mavkom poslancem že lani - pred sprejetjem novele ZBan-1L - lažno zagotavljala, da bodo vse izračune takoj predočili javnosti, dejansko pa še zdaj krčevito skrivajo celo tisti »izračun«, iz katerega naj bi sledil negativni kapital bank na 30. 9. 2013 in je bil podlaga za škandalozne razlastitve.

Istega dne so Državnemu zboru RS poslali obširno analizo naših ugotovitev o nepravilnostih in sumih zlorab pri tej razlastitvi in predlagali, naj imenuje preiskovalno komisijo, ki naj pridobi uporabljeno metodologijo, izračune in zapisnike Usmerjevalnega odbora. Predlagali so, naj razveljavi sporna zakona (Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank -ZUKSB in ZBan-1L) ter prebivalstvu vrne izničene delnice in podrejene obveznice. Državni zbor RS predloga ni obravnaval, čeprav je njegov Predsednik vlogo posredoval vodjem poslanskih skupin in matičnemu Odboru za finance in monetarno politiko. Tudi odprto pismo odhajajoči Premierki in vprašanja političnim strankam o popravi krivic delničarjem NKBM po volitvah niso doživela dejavnega odziva pred in po volitvah.

Finance so 17. 3. 2014 razkrile celotno besedilo odločb o nacionalizaciji bank in kritično ocenile vrsto nenavadnih »naključij« in protislovnih podrobnosti v njih. Naslednji dan je tudi direktor Združenja bank Slovenije in bivši guverner Banke Slovenije dr. France Arhar v razgovoru za Večerizpostavil številne nepravilnosti in ravnanja, na katerih je temeljil izbris delničarjev in podrejenih upnikov podržavljenih slovenskih bank. Slovenski novinarji so postopoma odkrivali nepravilnosti, ki so jih oblasti zakrivile pri razlastitvah. Dnevnik je 19. 8. 2014 razkril podrobnosti iz tajne elektronske pošte med sekretarjem in uradniki Ministrstva za finance ter nižjimi uradniki EK, ki dokazujejo, da sta se obe strani dogovorili za izbris vseh delnic in podrejenih obveznic še preden se je začel pregled kakovosti aktive bank s stresnimi testi vred. Mladina je več podrobnosti iz teh dopisov razkrila 12. 9. 2014. Ti dopisi jasno kažejo, da so se naši uradniki zelo dobro zavedali pravne spornosti in ekonomske škodljivosti takih posegov in takrat na te vidike, ki jih danes zanikajo, opozarjali tudi uradnike EK. Na
dan prihaja tudi vse več podrobnosti o prenosu močno razvrednotenih dobrih terjatev in odličnih zavarovanj na DUTB ter oškodovanja bank in njihovih lastnikov s temi prenosi.

Primerjava med dejanskimi gospodarskimi gibanji v letih 2013 in 2014 s predpostavkami, ki jih je decembra 2013 uporabila Banka Slovenije z njimi »utemeljila« izbris, pokaže, da so bila izhodišča in scenariji nestrokovni, prirejeni za razvrednotenje slovenskih bank in ceneno poznejšo razprodajo slovenskih bank in podjetij. Podobno nerealne predpostavke je oktobra 2014 v stresnih testih, spet s podatki, ki jih je posredovala oziroma odobrila Banka Slovenije, za NLB in NKBM izračunala tudi Evropska centralna banka - NKBM naj bi tako pri 24,5 % kapitalski ustreznosti potrebovala dodatno dokapitalizacijo v višini 31 milijonov evrov! To je razpolovilo prodajno ponudbo madžarske banke OPT na 150 milijonov evrov, manj kot četrtino knjigovodske vrednosti NKBM. Zato sta VZMD in CIPredsedniku Vlade RS in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ponudila nakup NKBM za isto vsoto ob hkratni rešitvi spora o razlastitvi. Ker je SDH to zavrnil, sta VZMD in CI vložili na Ustavno sodišče RS še Predlog začasne odredbe za prepoved prodaje NKBM. Kot v posmeh vsem ugotovitvam pravne in ekonomske stroke ter vsem opozorilom Varuha človekovih pravic in pravic malih vlagateljev je Banka Slovenije skoraj sočasno razlastila še delničarje in imetnike podrejenih obveznic v Banki Celje.

Naraščajoče nezadovoljstvo ljudi z nacionalizacijo domačih bank, izvedeno skozi prisilno razlastitev in izbris njihovih malih delničarjev, ter z njihovo pripravljajočo se razprodajo je končno primoralo Državni zbor RS, da je na 4. seji 29. in 30. 1. 2015 obravnaval odprta vprašanja o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in o upravljanju državnega premoženja v DUTB. Večina poslancev je žal pokazala zelo slabo poznavanje problematike in usodnosti udarca, ki ga je nacionalizacija bank že in ga še bo povzročila slovenskemu finančnemu trgu. Prav tako se kot kaže ne zavedajo vloge lobijev, ki delujejo preko EK. Zato bosta VZMD in CI predlagala Državnemu zboru RS in njegovim telesom, da ju povabi na razpravo ob obravnavi informacij, ki jih mora Banka Slovenije predložiti Državnemu zboru RS v roku 30 dni. Težko je verjeti, da bi Banka Slovenije po vsem, v kar se je očitno vpletla ob sanaciji bančnega sistema, lahko Državnemu zboru RS o tej sanaciji poročala objektivno in nepristransko.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) vse od oktobra 2014 aktivno sodeluje pri usklajevanju besedila Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju družb. Ob zaključku usklajevanja 3. kompromisnega predloga strokovni sodelavci VZMD izražajo zadovoljstvo, saj je bila upoštevana večina predlogov VZMD, usklajenih tudi s predlogi Better Finance - Evropske federacije uporabnikov finančnih storitev, kjer ima VZMD člana izvršilnega odbora, mag. Kristjana Verbiča.

Ob upoštevanju mnenj pravne službe Sveta EU bo sicer treba besedilo predloga Direktive konkretizirati, zlasti v zvezi z razširitvijo veljavnosti Direktive za vse posrednike iz tretjih držav, ki za delničarje opravljajo storitve hrambe in upravljanja z vrednostnimi papirji v zvezi z delnicami EU, kot tudi zaradi skladnosti predlagane Direktive z Direktivo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. VZMD pa si bo prizadeval aktivno sodelovati tudi v postopkih sprejemanja izvedbenih aktov, za katere Direktiva pooblašča Evropsko komisijo.

Sočasno z zadovoljstvom ob poteku in rezultatih postopka usklajevanja predloga Direktive pa iz VZMD ponovno opozarjajo na popolnoma drugačno prakso ter katastrofalne posledice, ki jih prinaša - z isto Direktivo povezan predlog novele Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP), s katero Ministrstvo za finance RS med drugim predlaga ukinitev registrskih računov pri Centralni klirinško-depotni družbi (KDD), zamegljevanje lastniške strukture, znižanje pravne varnosti, oteženo udeležbo na skupščinah, dodatne finančne in socialne obremenitve, silovito zmanjšanje števila malih delničarjev in deleža domačega lastništva v slovenskih družbah ipd. 

Tako je predlog novele ZNVP mag. Verbič pospremil z besedami: »Vrednostni papirji se bodo selili na skrbniške račune borznih hiš in bank, kar bo prineslo zamegljevanje lastniških struktur, znižala pa se bo tudi pravna varnost - naprimer ob stečaju utegnejo vrednostni papirji pristati v stečajni masi, kar je bilo že videno - otežila in podražila se bo udeležba na skupščinah družb, saj bo potrebno individualno potrdilo in dodaten strošek, pojaviti se utegnejo provizije pri (pre)nakazovanju dividend, in vsakoletni strošek vodenja, ležarin ipd. bo delničarje primoral, da se znebijo vrednostnih papirjev ter se za vselej umaknejo s kapitalskega trga - torej popolnoma neracionalna ali celo samomorilska poteza s stališča funkcioniranja kapitalskega trga, pa tudi varčevanja, skrbi za (dodatne) pokojnine itn.«

Tretji kompromisni predlog Direktive o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev Evropskega parlamenta in Sveta EU pa je hkrati tudi pomemben plod sodelovanja VZMD in 31 nacionalnih združenj delničarjev in investitorjev v okviru EuroFinUse - Better Finance. Evropska federacija uporabnikov finančnih storitev  je namreč 27. oktobra 2014 objavila stališča do Predloga sprememb Direktive 2007/36/EC, ki so bila oblikovana upoštevajoč mnenja in komentarje vključenih nacionalnih združenj.

VZMD je sicer že 6. oktobra 2014 svoje pripombe in predloge poslal tudi neposredno slovenskemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo - 28. oktobra 2014 pa Ministrstvu za finance še pripombe in predloge na predlog ZNVP. Še isti dan je, na 15. konferenci »European Corporate Governance Conference« v Milanu, skupna stališča predstavil Izvršni direktor EuroFinUse, Guillaume Prache, ki je izpostavil, da bi morala Direktiva predvsem omogočati brezplačno glasovanje vseh individualnih delničarjev znotraj EU, tudi v primerih, ko delničar prihaja iz druge države kot izdajatelj vrednostnega papirja. Številni evropski delničarji še vedno namrečne morejo uveljavljati svojih glasovalnih pravic v družbah, med tem ko morajo drugi za uveljavljanje teh posebej plačevati. Opozoril pa je tudi na pogosto neprijazno zakonodajo do združenj individualnih delničarjev in investitorjev.  

Predsednik VZMD je predloge in pripombe na predlog Direktive in problematiko ZNVP predstavil tudi številnim uglednim udeležencem mednarodnih srečanj in konferenc, predstavnikom vplivnih evropskih podjetij, združenj in institucij, med drugim novembra v Bruslju, ob zaključku 8. turneje ter decembra v Wiesbadnu, v okviru 9. turneje mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia -investo.si in International Investors` Network - investo.international.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je v imenu razlaščenih imetnikov delnic Nove KBM, ki so se pridružili postopkom pod okriljem VZMD, na Ustavno sodišče RS vložilo Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM, vse do odločitve o Pobudi za presojo ustavnosti sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Slednja je namreč prinesla podlago za razlastitev tudi blizu 100.000 delničarjev NKBM - poleg delničarjev petih drugih slovenskih bank, skupaj z 2.000 imetniki podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljani, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je VZMD vložil preko odvetnice Tamare Kek, tako kot omenjeno Pobudo za presojo ustavnosti ZBan-1L - oglejte si VIDEO POSNETEKVZMD.tv/investo.TVz novinarske konference VZMD o maja 2014 vloženi Pobudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih delničarjev slovenskih bank. Ti se postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD, lahko pridružijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici inIzjave o lastništvu vrednostnih papirjev.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil tudi v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ob tokratnem Predlogu Ustavnemu sodišču ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje ter Probanke in Factor banke.«

Ob tem velja izpostaviti tudi, da sta 17. novembra 2014 dr. Peter Glavič, predstavnik Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji NKBM«, in mag. Verbič na poslance Državnega zbora RS naslovila Pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Temu sta priložila tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

Zato sta 19. novembra 2014 pisala še Predsedniku Vlade RS in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ter predlagala prednostni nakup delnic za 150 M€ (takrat najvišja znana ponudba). Pri tem je bila ponujena tudi sporazumna rešitev za izbrisane delnice v vplačani višini 524 M€ + 64 M€, upoštevanje obresti in dividende v letih 2007-2014. Sredstva bi zbrali od razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, vzajemnih skladov, zaposlenih v NKBM, gospodarskih subjektov, lokalnih skupnosti, državljanov idr. Razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter zaposleni bi imeli pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino.

Kabinet Predsednika Vlade RS je omenjeno ponudbo poslal Ministrstvu za finance RS, ki je 5. decembra 2014 odgovorilo, da do odločitve Ustavnega sodišča RS ne bo komentiralo pobude. Takoj po objavi podaljšanja roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se predstavniki Civilne iniciative in VZMD s ponudbo obrnili neposredno na SDH. Odgovor so prejeli pred prazniki - z njim se v SDH »izgovarjajo« na pogoje Evropske komisije - naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev bi lahko predstavljala problem z vidika prepovedanih državnih pomoči. Predlagali so, da se pobudniki obrnejo neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Frères. To so tudi storili, vendar je do pravih razgovorov z izvršno direktorico Nicole Arditti prišlo šele po praznikih in ti žal niso obrodili ustreznih rezultatov.

»Spričo onemogočanja državljanom, da bi kot kupci oz. investitorji - in ne zgolj kot plačniki, davkoplačevalski sanatorji ter razlaščenci -
sodelovali v postopkih prodaje državnega premoženja, VZMD in z nami povezane civilne iniciative vse dejavneje sodelujemo tudi s Skupnostmi društev in gibanj 'Državljani proti razprodaji',« je mag. Verbič izpostavil ob aktivni udeležbi najavnih tribunah »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE« v Ljubljani in Mariboru ter tiskovni konferenci, ob najavi javnega shoda proti razprodaji državnega premoženja, o čemer je ekipa VZMD.tv / investo.TV je pripravila VIDEO REPORTAŽI: javna tribuna v ljubljanskem Cankarjevem domu intiskovna konferenca v prostorih SAZU.

Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je VZMD vložil skladno s 161. členom Ustave RS, po katerem lahko Ustavo sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost in zakonitost presoja. Enako pooblastilo Ustavnemu sodišču daje tudi 39. člen ZUstS, ki določa, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pobudniki želijo z vložitvijo predloga za začasno zadržanje aktivnosti države v zvezi s prodajo NKBM d.d., ki jih država izvaja na podlagi javnega pooblastila, na podlagi katerega sprejema odločitve v zvezi s privatizacijo državnega premoženja, preprečiti nepopravljivo in nenadomestljivo škodo, ki bo nastala na eni strani pobudnikom in drugim razlaščenim lastnikom delnic NKBM d.d. na podlagi že izrečenih in neustavnih izrednih ukrepov na podlagi izpodbijane ureditve po ZBan-1, in na drugi strani banki in državi, ki namerava predmetno banko prodati daleč pod njeno knjigovodsko in realno vrednostjo, s čimer bodo posledično prizadete tudi javne finance in nacionalni interes.

Pobudniki so bili dolgoročni lastniki delnic NKBM d.d., saj jih v obdobju 2007-2013 niso prodali; prav dolgoročni vlagatelji pa so bili tudi želja države, kot sledi iz Povzetka prospekta za ponudbo delnic javnosti (Nova KBM, novembra 2007, točka 5.2.7). Razlastitev in izbris delnic, izvršena z Odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013, predstavljata nezakonit odvzem premoženja, ki krši z Ustavo in z EKČP zajamčene človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg tega gre za ustavno nedopustno nelojalno konkurenco tujih pravnih oseb v primerjavi z domačimi. Postopek odvzema premoženja je bil povezan z vrsto dokazanih nezakonitih, neustavnih in goljufivih dejanj države. Zato pobudniki Ustavnemu sodišču predlagajo, da odloči o začasnem zadržanju prodaje NKBM do odločitve o pobudi pobudnikov.

Ustavno sodišče je 18. 12. 2013 zavrnilo predlog lastnikov podrejenih obveznic za začasno zadržanje izvrševanja členov novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki so omogočili izbris teh vrednostnih papirjev in razlastitev njihovih imetnikov. Takrat je bila v pripravi dokapitalizacija bank, ki bi jo začasna odredba zaustavila (to bi bilo sicer za delničarje bolje), Ustavno sodišče pa je odločalo na podlagi neutemeljenih groženj države in Banke Slovenije, da bi zadržanje izbrisa povzročilo stečaj največjih treh bank in kolaps celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Pri podrejenih obveznicah gre za finančno obveznost banke z natančno določeno vrednostjo tako glavnice kot pripadajočih obresti, zato je kasnejše pošteno finančno nadomestilo možno.

Pri delnicah je drugače. Vrednost delnic niha, vendar so dolgoročno donosnejše od vezane vloge (depozita) v banki. Večina tujih delniških indeksov zdaj že presega predkrizno vrednost, slovenski pa je zaradi slabega gospodarjenja države in prisiljenih razprodaj še daleč od ravni, ki jih je dosegal v letih pred krizo. Zato pobudniki in vlagatelji tega predloga zahtevajo vračilo delnic v vrednosti vplačanih sredstev, zvišano za pripadajoče obresti in znižano za izplačane dividende. Če bo banka prodana, normalno zvišanje vrednosti delnic ne bo več mogoče, škodljive posledice pa ne bodo več popravljive, saj država delnic ne more več vrniti. In 'prodati' (dejansko podariti) jo namerava za slabo tretjino (200 M€) knjigovodske vrednosti (ki je 30. 9. 2014 znašala 624 M€) ali desetino objektivno iztržljive vrednosti (1900 M€), kar je nacionalno škodljivo.

Že iz navedenega je razvidno, da bi s prodajo NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi za oceno ustavnosti ZBan-1, za katero pobudniki menijo, da je v celoti utemeljena, nastale nedvomno hujše in nesorazmerne posledice v primerjavi s koristmi, ki bodo na drugi strani nastale NKBM in bančnemu sistemu. Glede na javno dostopne podatke, kot že rečeno, namerava država banko NKBM prodati daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo, kar pomeni, da takšna prodaja banke v državni lasti tudi ni v interesu države in državljanov Republike Slovenije.

Glede na navedeno so pobudniki prepričani, da jim bodo (tako kot ostalim bivšim imetnikom delnic NKBM), tudi ob upoštevanju neustreznega in ustavno neskladnega odškodninskega varstva po ZBan-1L, v primeru prodaje NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi in ostalih vloženih pobudah za oceno ustavnosti ZBan-1, nedvomno nastale nepopravljive škodljive posledice. Na drugi strani bo škoda, kot že rečeno, nastala tudi banki, ki bo prodana daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo. S tem pa bo neposredna škoda nastala tudi državi in državljanom Republike Slovenije.