Na včerajšnji tiskovni konferenci, v organizaciji Skupnosti društev in gibanj »Državljani proti razprodaji«, so med drugim sporočili, da bodo v soboto, 7. februarja, ob 16. uri, na Kongresnem trgu v Ljubljani, pripravili javni shod proti razprodaji državnega premoženja.   

Tiskovne konference, ki je potekala v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je udeležil tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, in ob novinarskih vprašanjih podal dodatna pojasnila ter izpostavil nekatere relevantne primere, s katerimi se soočajo v okviru aktivnosti in prizadevanj VZMD.

V minulih tednih sta v Ljubljani in Mariboru potekali javni tribuni »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE«, v organizaciji Skupnosti društev in gibanj »Državljani proti razprodaji«. Ekipa VZMD.tv / investo.TV je pripravila VIDEO REPORTAŽO tudi o dogajanju na javni tribuni v ljubljanskem Cankarjevem domu. 

V tožbi, s katero dokazuje ničnost izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) pretekli teden doplačalo takso v višini vrtoglavih 3.345,00 EUR - skladno s sklepom pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker je VZMD v tej zadevi že plačal takso v višini 210,00 EUR, to pomeni, da je bilo sodišču za to, da je tožbo sprejelo v obravnavo, potrebno plačati takso v višini kar 3.555,00 EUR.

V svojem sklepu o povišanju takse, ki ga je izdala 27. novembra 2014, je sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Simsič zapisala, da »se vrednost spornega predmeta določi na 200.001,00 EUR«, v obrazložitvi pa, da je tako odločila zato, ker ima tožena stranka (NLB) v primeru, če izgubi to tožbo in zatem še pritožbo na Višjem sodišču, skladno s 490. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravico zahtevati revizijo pred Vrhovnim sodiščem le, če vrednost spornega predmeta presega 200.000,00 EUR. Opisanemu sklepu je sodnica že priložila tudi plačilni nalog v višini 3.345,00 EUR.

VZMD je v roku vložil ugovor, v katerem je poudaril, da je opisana razlaga popolnoma nelogična, saj pomeni zamenjevanje vzroka in posledice - dejansko se pravica do revizije ugotavlja v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta, ne pa vrednost spornega predmeta v odvisnosti od pravice do revizije! Ugovor je ista sodnica Andreja Simsič, dne 22. decembra 2014, zavrnila z obrazložitvijo, da je ugovor utemeljen le, če je taksa že plačana ali jo je sodišče nepravilno odmerilo, do česar pa ni prišlo, saj je sodišče odmerilo takso 3.555,00 EUR, kar je po veljavnem tarifniku pravilna višina takse za vrednost spornega predmeta 200.001,00 EUR.

Ker bi se rok za plačilo odrejene takse iztekel, neplačilo pa bi pomenilo, da bi sodišče iz formalnega razloga zavrglo tožbo, ki jo je z veliko tehtnimi vsebinskimi argumenti pripravila skupina pravnih strokovnjakov, je VZMD včeraj to takso (do)plačal. Ob tem v VZMD izražajo upanje, da je šlo zgolj za nesporazum, katerega krivice bodo v dogledni prihodnosti popravljene, in ne za še enega v vrsti korakov, pri katerih oblastniki ne izbirajo sredstev, da bi izčrpali razlaščene imetnike podrejenih obveznic in VZMD kot njihovega zastopnika ter tako preprečili, da bi trdni pravni argumenti dobili pravičen epilog na sodiščih.

Sinoči je v Mariborskem kinu Udarnik potekala javna tribuna z naslovom »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE«, ki jo je organizirala Skupnost društev in gibanj »Državljani proti razprodaji«. Gre že za drugo tovrstno srečanje in debato - po tribuni, ki je minuli teden potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu (VIDEO REPORTAŽA VZMD.tv).

Na tokratni javni tribuni so med drugimi razpravljali avtor peticije “Preprečite razprodajo!”, dr. Jože Mencinger, znanstvenik in avtor knjige »Slovence strižejo«, dr. Matjaž Gams, ekonomist, dr. Bogomir Kovač, Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Marjan Vozič, zaslužni profesor za teorijo sistemov in menedžmentske znanosti, ddr. Matjaž Mulej, predstavnik skupnosti »Državljani proti razprodaji«, Andrej Cetinski, predstavnika strank Združene levice, Luka Mesec in Romeo Varga, predstavnik Koalicije civilne družbe, Emil Milan Pintar ter številni drugi.

Razprave so se, tako kot prejšnje, aktivno udeležili tudi predstavniki in strokovni sodelavci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), med drugim predstavnik Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove Kreditne banke Maribor« in Sekcije NKBM pri VZMD, dr. Peter Glavič, ter Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Slednji je ponovno izpostavil »da smo bili tako v preteklosti, kot tudi v tem času, priče številnim zamegljevanjem in namernim zavajanjem. Eno takšnih je prav gotovo prikazovanje, da sta delo in kapital popolnoma vsaksebi.« Ob tem je opozoril, da so - vsaj kar zadeva VZMD - v številnih primerih, ki so se jih lotili v zadnjih desetih letih, »bili z malimi delničarji na isti strani in imeli tako rekoč identične interese tudi z delavci ter vsemi, ki so želeli dobro posameznemu podjetju.« Hkrati je opozoril, da se zavaja tudi »s tem, ko se vzpostavlja iniciativo za privatizacijo in se skuša izkrivljati, kako smo vsi tukaj proti lastninjenju, proti privatizaciji. Ne! Smo proti razprodaji in to čemur smo priča zdaj, je v pretežni meri žal res proces razprodaje.«

Ob tem je mag. Verbič še izpostavil, da si v VZMD že vse od ustanovitve prizadevajo tudi »za izboljšanje upravljanja ter ureditev razmer in krepitev kapitalskega trga v Republiki Sloveniji, tudi tako, da bi nanj aktivneje pritegnili državljane,« ter dodal: »kar je danes državnega je najprej treba v odkup ponuditi državljanom -  110.000 malih delničarjev je ravno v primeru NKBM nazorno pokazalo, da bi sodelovali v takšnih procesih, pa so bili pri tem namerno(!) izigrani, da bi se izgubilo vsakršno zaupanje in volja varčevati/investirati na domačem kapitalskem trgu.«

Na perečo problematiko iz VZMD že dalj časa opozarjajo tako doma, kot v tujini. Med drugim so poslali več pisem in ekspertiz vsakokratnim Predsednikom Vlad RS, poslancem Državnega zbora RS, predstavnikom Evropske Komisije, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), poslancem Evropskega Parlamenta  ter drugim relevantnim odločevalcem in institucijam.

Tozadevna vprašanja je mag. Verbič izpostavili tudi na številnih mednarodnih srečanjih, kot so konferenca Mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Poljske v Varšavi, Letni konferenci Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN) v New Yorku, OECD Forumu v Parizu, mednarodni konferenci Better Finance (EuroFinUse) v Evropskem parlamentu v Bruslju ter ne-nazadnje na Posvetu o »Strategiji razvoja slovenskega bančništva« v Državnem svetu RS in na seji Odbora za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS.

(FOTO: Andrej Petelišek)

Strokovni sodelavci VZMD so 24. decembra 2014 na Okrožnem sodišču v Celju vložili pritožbo zoper Sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic Banke Celje v sodni register.

Enako kot že leto prej, ko je vpisovala izbris delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke, je Banka Slovenije tudi vpis izbrisa delnic in podrejenih obveznic Banke Celje izvršila na podlagi svoje Odločbe, ki jo je kar sama razglasila za strogo zaupno in jo s to utemeljitvijo skriva pred vsemi, vključno z oškodovanimi razlaščenci. In enako kot leto prej, je Banka Slovenije tudi tokrat vpis izbrisa v sodni register izvršila na tak datum, da je absolutni osemdnevni rok za pritožbo zoper ta vpis potekel med božičnimi prazniki.

Popolnoma jasno je, da je osrednji motiv Banke Slovenije pri opisanem ravnanju otežiti pritožbo: z zatrjevano strogo zaupnostjo je poskušala otežiti pisanje pritožbe po vsebinski plati, z izbiro datuma izvršitve v tretjem tednu decembra pa še po časovni. Takšno ravnanje ustanove, ki se razglaša za varuhinjo slovenskega bančnega sistema in poroka njegovega poštenega delovanja, je nezaslišano in nedopustno, a kot že tolikokrat v zadnjem letu dni, pritlehno manevriranje Banke Slovenije tudi tokrat ni privedlo do učinka, ki ga je želela doseči. Strokovni sodelavci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) so pritožbo zoper Sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic Banke Celje v sodni register vložili pravočasno. Glede na dejstvo, da se je pred nekaj meseci ključni dokument v podobnem postopki čudežno »izgubil« in po pol leta spet »našel« (www.dnevnik.si/posel/novice/igra-stevilk-datumov-in-nakljucij-ob-resevanju-bank ), pa je sodelavec VZMD pritožbo na Okrožno sodišče v Celju raje odnesel kar osebno.

Med tem je časnik Delo v soboto razkril tudi, da Banka Slovenije z lažmi in zamegljevanji še vedno ni končala (www.delo.si/gospodarstvo/finance/nejasnosti-glede-izplacila-kuponov-obveznic-banke-celje.html ). Ko je Banka Slovenije 20. novembra lani odredila, da Banka Celje ne sme izplačati že zapadlih obresti podrejenih obveznic, je zatrjevala, da to počne zato, ker »bi izplačilo teh obveznosti lahko bilo razlog za zavrnitev prošnje banke za državno pomoč«. Tudi če odmislimo, da je to, ali bi bila prošnja Banke Celje za državno pomoč sprejeta ali zavrnjena, z vidika vseh razlaščenih povsem irelevantno in ne more predstavljati utemeljitve njihove razlastitve, je v izjavah za sobotno Delo kar sama Banka Slovenije povsem negirala svoje takratno zatrjevanje in zdaj trdi, da je izplačilo zapadlih obresti podrejenih obveznic prepovedala zato, ker »je bilo premoženje Banke Celje manjše od vseh njenih obveznosti«. To pa je definicija insolventnosti in če je bilo res tako, potem je Banka Slovenije 20. novembra lani opustila dolžno ravnanje, saj bi morala Banki Celje nemudoma odvzeti dovoljenje za poslovanje in nad njo začeti stečajni postopek.

Čeprav se zdijo apeli k razumu in prenehanju vedno novih laži in zavajanj, ki jih na Banko Slovenije že leto dni naslavlja VZMD, vse bolj glas vpijočega v puščavi, VZMD ponovno poziva, naj odgovorni v Banki Slovenije vendarle končajo s takšnimi praksami ter se začno obnašati zrelo, korektno in svojim položajem primerno. Razlaščene imetnike delnic in podrejenih obveznic pa VZMD ponovno vabi, da se pridružijo postopkom, ki jih vodijo v vseh primerih razlastitev. 

Minuli teden je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekala javnatribuna z naslovom »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE«, ki so jo - ob podpori Zveze svobodnih sindikatov in Zveze društev upokojencev - organizirala društva in gibanja, povezana v skupino »Državljani proti razprodaji«, navzoči pa so bili tudi številni podpisniki odmevne Peticije dr. Jožeta Mencingerja, ki se ji je doslej pridružilo preko 10.000 državljanov. Dogajanje je spremljala tudi ekipa VZMD.tv / investo.TV, ki je pripravila pregledno VIDEO REPORTAŽO.

Aktualne tribune so se aktivno udeležili tudi predstavniki in strokovni sodelavci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), med drugim predstavnika Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove Kreditne banke Maribor« in Sekcije NKBM pri VZMD, dr. Peter Glavič in Miran Novšak ter Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Slednji so izpostavili škodljivo razlastitev 100.000 državljanov, malih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank, z namenom popolnega podržavljenja šestih slovenskih bank, prek njihovih terjatev pa tudi pretežnega dela slovenskega gospodarstva, kot ključ do nemotene in prikrite razprodaje.

V štirih bankah z večinskim državnim lastništvom je bila razlaščena več kot četrtina slovenskega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Ob tem so iz VZMD opozorili tudi na nezaslišano servilnost slovenskih predstavnikov na evropski in mednarodni ravni, pri čemer so bila - kot vse kaže - zaslužnim posameznikom obljubljena sinekurna delovna mesta v tujini.

Na perečo problematiko iz VZMD že dalj časa opozarjajo tako doma, kot tudi v tujini. Med drugim so poslali več pisem in ekspertiz vsakokratnim Predsednikom Vlad RS, poslancem Državnega zbora RS, predstavnikom Evropske Komisije, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH),  poslancem Evropskega Parlamenta,  ter drugim relevantnim odločevalcem in institucijam.

Tozadevna vprašanja je mag. Verbič izpostavili tudi na številnih mednarodnih srečanjih, kot so konferenca Mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Poljske v Varšavi, Letni konferenci Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN) v New Yorku, OECD Forumu v Parizu, mednarodni konferenci Better Finance (EuroFinUse) v Evropskem parlamentu in ne-nazadnje Posvetu o »Strategiji razvoja slovenskega bančništva«, v Državnem svetu RS.

Zato sta Civilna iniciativa »Izbrisani mali delničarji NKBM« in Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) že 19. novembra 2014 pisala Predsedniku Vlade RS in (v vednost) Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ter predlagala prednostni nakup delnic za 150 M€. Pri tem je bila ponujena tudi sporazumna rešitev za izbrisane delnice in podrejene obveznice v vplačani višini 524 M€ + 64 M€, upoštevanje obresti in dividende v letih 2007-2014. Sredstva bi zbrali od razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, vzajemnih skladov, zaposlenih v NKBM, občin Podravske regije, državljanov idr. Razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter zaposleni bi imeli pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino. Država bi lahko v banki obdržala 25 % delež, če bi za ta delež znižala kupnino. Ob tem so pobudniki pripravljeni zbrati kupnino in jo vplačati postopno v enem letu, če bo razveljavljen sedanji razpis ter jim bo omogočeno, da se organizirajo in zberejo sredstva (zaradi zamika vplačila kupnine bi po podpisu pogodbe dodatno plačali obresti po bančni obrestni meri za vloge državljanov).

Kabinet Predsednika Vlade RS je omenjeno ponudbo poslal Ministrstvu za finance RS, ki je 5. decembra odgovorilo, da do odločitve Ustavnega sodišča RS ne bo komentiralo pobude. Takoj po objavi podaljšanja roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se predstavniki Civilne iniciative in VZMD s ponudbo obrnili neposredno na SDH. Odgovor so prejeli pred prazniki - z njim se v SDH »izgovarjajo« na pogoje Evropske komisije - naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev bi lahko predstavljala problem z vidika prepovedanih državnih pomoči. Predlagali so, da se pobudniki obrnejo neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Frères. To so tudi storili, vendar je do pravega razgovora prišlo šele po praznikih. Po izčrpnem razgovoru jim je izvršna direktorica Nicole Arditti obljubila, da bodo zadevo proučili njihovi pravniki in jim sporočili svoje stališče.

Vloga Ustavnemu sodišču RS kot odgovor na navedbe Vlade RS

Vlada ni utemeljeno zanikala podatkov in izračuna, po katerem je bilo ob izbrisu v Novi KBM (NKBM) 983 M€ rezervacij, 5.900 M€ zavarovanj, vsaj 592 milijonov evrov (M€) sredstev lastnikov in kapitalska ustreznost banke nad 8 %.V začetki decembra so v VZMD prejeli tudi Mnenje Vlade RS o njihov (in drugih) pobudi za oceno ustavnosti, ki so ga v celoti in argumentirano zavrnili. Vlada ni uspela zanikati razkritega scenarija razlastitve pobudnikov - izbrisanih lastnikov NKBM:

• Razlastitev imetnikov delnic in podrejenih upnikov je bila predvidena že v Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), sprejetem 23. 10. 2012 in opredeljena v Uredbah o izvajanju UKSB od 15. 3. in 14. 6. 2013, vse pred izdajo Sporočila Evropske komisije (EK), vendar na njeno zahtevo.
• Spomladi 2013 je država v dveh krogih iztisnila druge delničarje NKBM tako, da jim je decembra 2012 najprej prepovedala dokapitalizacijo ter potem s podcenjeno zamenjavo coco-obveznic in oderuških obresti nanje, brez soglasja drugih delničarjev, izdala k 39 milijonom delnic dodatnih 284 milijonov delnic po 1 € oziroma po 0,013 € (1,3 centa); z njimi so razvrednotili premoženje malih delničarjev, kupljeno po 27 € in 19,5 € za delnico.
• Uradniki EK, Direktorata za konkurenco, so razlastitev izrecno zahtevali septembra 2013, predno so bili opravljeni pregled kakovosti sredstev in stresni testi.
• Državni zbor RS je 22. 11. 2013 kljub vetu Državnega sveta RS sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je v novem čl. 261 a-e omogočila nepravično razlastitev imetnikov delnic in podrejenih obveznic.
• 12. 12. 2013 sta Banka Slovenije (BS) in Vlada RS predstavili rezultate stresnih testov ter po opravljenem skrbnem pregledu bank in izvedenih stresnih testih potrebno dokapitalizacijo. 
• 18. 12. 2013 je BS izdala odločbo o izrednih ukrepih na osnovi 'dodatno potrebnih oslabitev', ugotovljenih v neodvisnem pregledu kreditnega portfelja. Z njo je razlastila imetnike delnic in podrejenih obveznic ter državi prilastila vse premoženje banke. Razvrednotene dobre terjatve in zavarovanja so skupaj z oslabitvami prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), da bi jih kasneje ob visokih stroških DUTB z dobičkom prodala. Slabe terjatve so večinoma pustili v NKBM. S tem so NKBM in lastnikom povzročili izgubo v višini 685 M€.
• Ker je pregled kakovosti pokazal pozitivni kapital, so družbama Deloitte in Ernst & Young v dveh krogih naložili, naj NKBM dodatno oslabi državne obveznice, terjatve in zavarovanja kot bodoče izgube tako, da bo kapital negativen za vrednost podrejenih obveznic. S temi manipulacijami so do februarja 2014 izničili premoženje pobudnikov in ustvarili izgubo, 'daljnovidno' zapisano v odločbi BS od 17. 12. 2013 v vrednosti -76,07 M€.
• Država namerava na zahtevo EK v prvem četrtletju 2015 NKBM prodati za slabo četrtino knjigovodske ali petnajstino resnične vrednosti ter s tem dokončno razvrednotiti vložena sredstva pobudnikov in davkoplačevalcev.

Civilna iniciativa in VZMD sta zato sodelovala tudi na javni tribuni v ljubljanskem Cankarjevem domu 'Ne razprodaja, temveč bolj razumno upravljanje' (jutri sledi reportaža ekipe VZMD.tv in investo.TV). Ob tem sta dr. Peter Glavič in mag. Kristjan Verbič opozorila na sistematično uničevanje slovenskega kapitalskega trga, med drugim tudi z nacionalizacijo premoženja lastnikov delnic in podrejenih obveznic v šestih slovenskih bankah. Preostali slovenski kapital v vzajemnih skladih in zasebni lasti je preganjan v tujino, kjer ustvarja delovna mesta, namesto da bi jih doma. Potem, ko se je država polastila velikega dela zasebne lastnine v bankah in podjetjih, sedaj skupaj z EK toži, da je državne lastnine preveč in jo je potrebno prodati, tj. poceni razprodati. Vendar jo bo - kot vse kaže - v precejšnjem deležu prodala nemški državi (Telekom, letališče Brnik). Če jo bo prodajala tako, kot namerava prodati NKBM, bo za 10 G€ preostalega državnega premoženja dobila vsega 2 G€, kar je enako deficitu državnega proračuna za leto in pol. Prodaja je že posegla v javno infrastrukturo in se bo očitno prej ali slej končala s privatizacijo šolstva, zdravstva in socialnih služb!

Slab gospodar prodaja dober pa kupuje - kupuje, kadar so cene nizke; prodaja, kadar so cene visoke, in kupnino naloži v novo, donosnejše premoženje. Država Republika Slovenija dela ravno nasprotno. Če je država slab gospodar, ji je potrebno vzeti tudi vse tri blagajne (proračunsko, zdravstveno in pokojninsko). Potem se seveda postavlja vprašanja, komu dati/prepustiti upravljanje z državo - Avstriji, Italiji, Madžarski ali vsaki nekaj, po mejnih regijah?!