Leto in pol bo, odkar sta prepričanju in argumentom VZMD o protiustavnosti razlastitve vlagateljev v slovenske banke pritrdila še Varuh človekovih pravic RS in Državni svet RS - z letošnjim letom pa so protiustavnost pričela formalno prepoznavati in opredeljevati tudi sodišča. Tako je stališče, da je novelirani Zakon o bančništvu (ZBan-1L) - ki je retroaktivno ustvaril podlage in omogočil razlastitev - v neskladju z Ustavo RS, že 30. januarja 2015 uradno izrazilo Okrožno sodišče v Ljubljani, 13. marca 2015 pa še Višje sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani je zaradi te svoje ugotovitve 2. februarja 2015 na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena ZBan-1, v kateri je zapisalo, da »ocenjuje, da izpodbijane zakonske določbe predstavljajo nesorazmeren poseg v zasebno lastnino in s tem kršitev 33. člena Ustave RS«, da »ne sprejema teze Republike Slovenije, da je svoje pogodbene obveznosti izpolnila«, ter da se »vsebinsko pridružuje zahtevama, ki sta jih že vložila Državni svet in Varuh človekovih pravic, ter pobudi Tadeja Kotnika iz Ljubljane in drugih, ki jih zastopa odvetnik Miha Kunič«. Zahteva je na Ustavnem sodišču RS prvotno dobila opravilno številko U-I-15/15, na seji sodišča dne 19. februarja 2015 pa je bila pridružena zadevi U-I-295/13 - Tadej Kotnik in drugi.
Višje sodišče v Ljubljani je zaradi svoje ugotovitve 13. marca 2015 na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 253., 253.a, 260.a, 261.a, 261.b, 261.c, 261.e in 262.a člena ZBan-1, v njej pa je zapisalo, da »gre za hud poseg v že obstoječa upravičenja, ki je tudi v nasprotju z načelom upravičenih pričakovanj, zato se sodišču poraja dvom, ali je tako drastičen poseg v pravico do zasebne lastnine res sorazmeren javni koristi, ki jo ukrepi zasledujejo« in da »ukrepi prizadenejo le upnike oziroma imetnike finančnih instrumentov, iz katerih izhajajo kvalificirane obveznosti banke, medtem ko imajo vsi drugi upniki in finančni sistem od tega koristi«. Zahteva ima opravilno številko U-I-39/15, pričakovati pa je, da bo na eni od naslednjih sej tudi ta zahteva pridružena zadevi U-I-295/13 - Tadej Kotnik in drugi.
Pritrditve sodišč prepričanju VZMD in drugih razlaščencev o protiustavnosti izbrisa njihovih delnic in obveznic so seveda spodbudne, a imajo tudi slabo plat, saj celotno breme odločanja prelagajo na Ustavno sodišče RS, do končne odločitve le-tega pa sodišča prekinjajo tudi takšne obravnave, v katerih se VZMD in drugi razlaščenci ne sklicujejo ne na Zakon o bančništvu, ne na Ustavo RS. To se je zgodilo tudi v tožbi, s katero VZMD in še en posamezni razlaščenec na Okrožnem sodišču v Ljubljani dokazujeta ničnost vpisa izbrisa v sodni register - narok 15. aprila 2015 se je tako končal v nekaj minutah, z napovedjo Sodnice, da postopek prekinja do končne odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavnosti oziroma neustavnosti Zakona o bančništvu, pa čeprav vsa izvajanja tožnikov v tej zadevi temeljijo izključno na določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Ker skozi tak pristop sodišč vse njihove prihodnje odločitve postajajo odvisne od končne odločitve Ustavnega sodišča RS, odločitev tega sodišča pa od odgovora na njegova vprašanja, zastavljena Sodišču EU v Luksemburgu, dne 6. novembra 2014, so se v VZMD odločili, da se postopka pred Sodiščem EU udeležijo s predložitvijo pisnih stališč o zadevi in da ta stališča pripravijo karseda strokovno. Zato so v svojo ekipo vključili vrhunskega strokovnjaka za pravo EU, ki je sodeloval pri pripravi pisnih stališč in jih bo skupaj z odvetnikom Kuničem zagovarjal tudi na ustni obravnavi v Luksemburgu, če jo bo Sodišče EU v nadaljevanju postopka razpisalo.
Razlaščeni imetniki obveznic in delnic bank, ki bi se želeli pridružiti številnim postopkom pod okriljem VZMD, lahko svoj interes sporočijo na telefonsko številko 051 770 771 ali e-naslov info@vzmd.si.