Danes se je v Praji, glavnem mestu Zelenortskih otokov, pričel uradni obisk delegacije pod vodstvom Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske Komisije »Mission for Growth«. Zbrane so uvodoma nagovorili Predsednik tamkajšnje vladne agencije za promocijo investicij in izvoza »Cabo Verde Investimento«, Dr. José Armando Duarte, tamkajšnji Minister, Nj. Eksc. Jorge Tolentino Araujo, in svetovalec Generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo pri Evropski komisiji, Dr. Jaime Silva.

Današnji program delegacije predvideva tri tematske panele, ki obravnavajo makroekonomsko situacijo, načrte za spremembe do leta 2030, odnose z Evropsko unijo, investicijske priložnosti in pogoje za poslovanje. Med uglednimi govorci panelov so tako tudi tamkajšnji Minister za turizem, investicije in podjetniški razvoj, Nj. Eksc. Leonesa Fortes, Veleposlanik Evropske unije, Nj. Eksc. José Manuel Pinto Teixeira ter Predsednik tamkajšnje Gospodarske zbornice, Eng. Jorge Spencer Lima.

Pred večernim sprejemom, ki ga za udeležence pripravlja Veleposlanik EU v svoji rezidenci, bodo potekala še poslovna B2B srečanja. Dogajanja se udeležuje tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki v delegaciji sodeluje v sklopu osme letošnje turneje poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia (investo.si) in International Investors` Network (investo.international).

Pred tem se je mag. Verbič, mudil v Helsinkih, kjer poteka mednarodna konferenca Evropske mreže poslovnih angelov (EBAN), s katero VZMD aktivno sodeluje vse od lanskoletne konference na Dunaju (EKSKLUZIVNA VIDEO REPORTAŽA: www.youtube.com/watch?v=5DXIsp5N6Ag). Konference EBAN se v Helsinkih udeležuje preko 350 udeležencev, predstavnikov poslovnih angelov in start-up podjetij z vse Evrope in širše, ki izmenjujejo izkušnje, predstavljajo priložnosti ter iščejo najboljše prakse.  S predstavniki EBAN in ostalimi udeleženci konference, se je Predsednik VZMD med drugim pogovarjal tudi o možnostih poglobljenega sodelovanja ter povezovanja s projektom Coinvest, Klubom poslovnih angelov Slovenije ter nekaterimi drugimi organizacijami, s katerimi se je pred tem srečal v Novi Gorici, na »Balkan Venture Forumu«. 

Tokratno turnejo bo Predsednik VZMD zaključil z obiskom Bruslja ter udeležbo na podelitvi prestižnih priznanj »European Small and Mid-Cap Awards 2014«, ki jo organizirajo Evropska Komisija, Evropsko združenje izdajateljev vrednostnih papirjev (EurpoeanIssuers) in Federacija Evropskih borz (FESE).

Po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku, Teheranu in Varšavi ter lanskoletnih v Astani, Almatyu, Bledu, Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

Danes sta zasl. prof. dr. Peter Glavič in Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič - v imenu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji NKBM«, Sekcije NKBM pri VZMD ter razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic, ki so preko VZMD vključeni v postopek za zaščito njihovih pravic, interesov in premoženja - na poslance in Državni zbor RS naslovila Pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Temu sta priložila tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že 29. 5. 2014, vendar jih slednji žal še ni obravnaval.

Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila v vednost poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

Analiza zadevnega dogajanja v zadnjih petih mesecih

Ponovna ocena tveganja treh največjih slovenskih bank je zbudila zanimanje javnosti, saj sta bili dve slovenski banki, NLB in NKBM med 25 evropskimi bankami od 130, ki so pokazale domnevni kapitalski 'primanjkljaj' v primeru neugodnega scenarija gospodarskega razvoja v Sloveniji. Njun 'primanjkljaj' naj bi bil sicer majhen in ga bosta pokrili iz letošnjega dobička, vendar je ponovno vrgel slabo luč na obe banki in Slovenijo. To je še posebej slabo, ker 'mora' država izpolniti zahtevo Evropske komisije, da bo NKBM prodala do konca leta ne glede na krizo in s tem ceno. Madžarska banka OTP naj bi ponujala zanjo 300 milijonov evrov, kar je slaba polovica njene knjigovodske vrednosti in četrtina njene resnične vrednosti; pred krizo, v obdobju 2003-2006 je OTP banke kupovala po 2,3-4,7 mnogokratniku knjigovodske vrednosti. Vse kaže, da je metodologija stresnih testov (obremenitvenih preizkusov) v Sloveniji namenjena prav razvrednotenju in razprodaji obeh podržavljenih bank.

Najprej naj opozorimo, da noben od scenarijev nima povezave s prenosi dobrih podjetij in zavarovanj na DUTB (julija smo opisali primer delnic Letrike). Na skrivaj so tja prenesli vredno premoženje brez zaključne bilance. Poleg tega naj opozorimo, da ne gre za izgube, ampak za domnevno možni primanjkljaj v obdobju 2014-2016, če bi prišlo do še ene gospodarske in finančne krize (neugodni scenarij). Ta razlika ljudem ni jasna. Scenarij v glavi nekih evropskih birokratov, kaj bo čez 3 leta, je seveda daleč od resničnosti. Tak scenarij bi lahko uporabili za pripravo ustreznih (državnih) ukrepov, če in ko bi do kriz prišlo, ne pa za razlastninjenje malih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic. Država je na skupščini NKBM decembra 2013 in junija 2014 delničarjem prepovedala dokapitalizacijo in jim nato zaplenila premoženje. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. Tadeusz Olczak proti Poljski) spadajo delnice med premoženje po Evropski konvenciji ne glede na obliko (papirno ali elektronsko). Razlastitev delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic je vsekakor izredno škodljiva za razvoj finančnega trga v Sloveniji, s tem pa za naše gospodarstvo in njegovo financiranje.

Napovedovanje vremena za naslednja tri leta?

Kapitalska ustreznost NLB je bila koncem junija letos 15,7 %, NKBM pa 21,35 % in še raste; po merilih Evropskega centralne banke (ECB) zadošča 8 %, v krizi je lahko celo manj (5,5 %), kar ustreza določilom pravil Basel II. Ugotovljeni primanjkljaj obeh bank, ki so ga ocenili z 1 % verjetnostjo in 99 % neverjetnostjo, se 100 % ne bo zgodil, ker predpostavke zanj temeljijo na napačnih gospodarskih napovedih Evropske komisije iz jeseni 2013 (padec bruto domačega proizvoda, BDP, zaposlenosti, cene delnic in državnih obveznic, ...). Model ne predvideva ugodnega scenarija, čeprav se ta letos dogaja. Prav tako ne predvideva možnosti deflacije, čeprav so jo letos izmerili že v 3 članicah območja evra. Konec leta 2008 je 18 izbranih svetovnih institucij za leto 2009 napovedovalo gospodarsko rast za leto 2009, vendar je v tem letu prišlo do 6 % padca bruto domačega proizvoda (BDP).

Vzemimo za primer realni BDP. V lanskih stresnih testih je bil v neugodnem scenariju, ki je odločilen za določanje možnega primanjkljaja, za leto 2014 predviden padec BDP -3,8 %. Za letošnji test je bil predviden bistveno manjši padec -1,8 %. Septembra letos pa je vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napovedal +2,0 % rast! Rast so napovedale tudi druge institucije, domače (Banka Slovenije, Statistični urad RS) in tuje (Mednarodni denarni sklad, OECD, Evropska banka za obnovo in razvoj) ter celo Evropska komisija (+2,5 %). Dejanska rast BDP v prvem polletju 2014 je bila 2,5 %, druga največja v EU! Brezposelnost ni 11,2 %, temveč bo po napovedi Evropske komisije le 9,8 %. Podobne napake so se zgodile tudi pri drugih napovedih za Slovenijo, npr. za državne obveznice je bila za letos postavljena zahtevana donosnost, tj. obrestna mera, na 6,5 %; oktobra letos pa je država izdala obveznice v višini ene milijarde evrov (1 G€) s kuponsko obrestno mero samo 2,25%.

Da razlaščenim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic, ob nekoliko manj neugodnem scenariju pri BDP, ne bi bilo potrebno lastnine vrniti, so zaostrili predvidene šoke pri drugih predpostavkah: razlika med neugodnim in osnovnim scenarijem v obdobju 2014-2016 znaša pri nepremičninah -14,2 % (lani -11,8 %), razlika v padcu cen delnic je -37,2 % (lani -24,1 %), letos pa beležimo znatno rast slovenskega borznega indeksa za +23 %). Zaradi nerealnih predpostavk bosta NLB in NKBM imeli koncem leta 2016 okoli 500 M€ več kapitala, kot bi ga potrebovali za predpisano kapitalsko ustreznost. Kako so lahko za nestrokovno 'vajo' zaplenili premoženje sto tisočem malih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic?! V nasprotju z ustavo in Konvencijo o varstvu človekovih pravic so, da bi dosegli zastavljene cilje, razlastili delničarje in imetnike podrejenih obveznic, zadolžili državo in oslabili donosnost kapitala v bankah!

EU ima za Slovenijo drugačna merila!

Potencialno znižanje kapitalske ustreznosti v primeru neugodnega scenarija je za Slovenijo 15 %, za Grčijo 10 %, za Ciper 9 %, za Španijo celo samo 2 %, povprečje območja evra je 4 %; Slovenija je torej po mnenju EU daleč najbolj rizična država v tem območju, čeprav za razliko od drugih članic ni dobila nobene pomoči od EU (na kar smo resno in utemeljeno opozorili neposredno po objavi stresnih testov). Od 25 evropskih bank s 'primanjkljajem kapitala' jih je 12 že zbralo dovolj kapitala, belgijska Dexia je v postopku nadzorovane likvidacije. Od preostalih 12 bank pa 4 (2 grški, po 1 irska in ciprska) ne bodo potrebovale dokapitalizacije, ker jih bodo po dogovoru z Direktoratom EU za konkurenco vrednotili 'dinamično', upoštevaje njihove letošnje napovedi za obdobje 2014-2016 in ne na osnovi neugodnega scenarija in ocen od lani. Nemških (npr. Commerzbank), avstrijskih (Raiffeisen, Hypo Alpe Adria), britanskih (Royal Bank of Scotland, Lloys) in skandinavskih (Danske Bank, Skandinaviske Enskilda Banken, Nordea) bank, ki so jih še pred nekaj dnevi omenjali kot kandidatke za padec na »vaji«, na seznamu ni. Seveda - kdo bi se upal zameriti Merklovi ali Cameronu?!

Poročilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu o politiki konkurence za leto 2013 na str. 11 obravnava politiko državne pomoči in uveljavitev Pravil s 1. avgustom 2013. V poročilu o uporabi teh pravil so navedene samo slovenske banke (Factor banka, Probanka, NLB, NKBM in Abanka Vipa). Za nobeno drugo državo niso bili opravljeni pregled kakovosti sredstev in stresni testi. V okvirčku navaja z manjšimi črkami sklepe o prestrukturiranju bank, ki so bile prijavljene pred 1. avgustom 2013 (slovenske prijave prestrukturiranja NLB od februarja lani ne omenja!). Piše, da je Komisija odobrila delno prodajo Hypo Alpe Adria banke do sredine leta 2015 in odobrila načrt prestrukturiranja banke Monte dei Paschi di Siena (2,0 G€ naj bi dala italijanska vlada). Slednja je s kapitalskim primanjkljajem 2,2 G€ na prvem mestu neuspešnih bank po stresnih testih 2014 - torej Italijani od lani niso storili nič. Slovenski NKBM pa je Direktorat za konkurenco letos prepovedal dokapitalizacijo njene banke iz Kragujevca!

Svetovalci firme Oliver Wyman so posojila slovenskim podjetjem, ki so jih še pred nekaj meseci označili kot dobra, zdaj razglasili za slaba. Menda zato, ker so imeli drugačna navodila kot lani. Slovenske banke so, kljub lanskim nadzorom in stresnim testom, imele za namene letošnjih stresnih testov najbolj 'napačne' razvrstitve svojih posojil v območju evra: 32 %, evropsko povprečje pa je bilo le 12 %. Pa so jih že pred tri četrt leta, od 18. 12. 2013 do 13. 2. 2014, dodatno razvrednotili, da so izničili dokazani pozitivni kapital 594 M€ ob razlastitvi. Da bi zakrili resnico, tega dne niso opravili niti zaključne niti otvoritvene bilance. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je letos ugotavljala viške premoženja, saj je v letu 2013 namesto predvidene 91,8-milijonske izgube imela samo 5,8-milijonsko. Do takrat je prodala še 65 M€ prenesenega premoženja, predvsem z unovčevanjem zavarovanj.

Preseneča tudi, da imata NKBM in NLB praktično enak kapitalski 'primanjkljaj', 31 M€ oz. 34 M€. Zgoraj smo že omenili razliko v njuni kapitalski ustreznosti (NKBM 21,35 %, NLB 15,7 %). NKBM je boljša tudi po deležu slabih kreditov (20,9 %, NLB 25,8 %). Še več razlik v korist NKBM smo omenili v julijskem sporočilu. Kako je mogoče, da ima NKBM pri boljših kazalcih in skoraj trikrat manjši bilančni vsoti (4,5 G€, NLB 12,2 G€) praktično enak kapitalski primanjkljaj kot NLB? Kot bi na silo hoteli potrditi sporno lansko razlastitev.

EU do Slovenije očitno neenakopravno!

Marca smo poslali pismo predsedniku Evropske komisije Barrosu. Seznanili smo ga z dejanskim stanjem in našimi ugotovitvami - »država je na zahtevo in ob sodelovanju Evropske komisije izropala NKBM in okradla njene lastnike«. Opozorili smo na trditve Vlade RS in  Banke Slovenije (BS), da so bili izredni ukrepi - z izbrisom delnic in podrejenih obveznic vred - sprejeti na zahtevo Evropske komisije in opisali podrobnosti o izigravanju pravnega reda in uničenju finančne stabilnosti, kapitalskega trga, bančnega sistema, gospodarstva in s tem cele države Republike Slovenije. Odgovor, datiran s 5. 5. smo prejeli šele 30. 7.

Podpisani vodja enote na Direktoratu EU za konkurenco, Franck Dupont, se v odgovoru izgovarja na Sporočilo Evropske komisije, čeprav to ne zavezuje držav članic (zavezala jih bo šele direktiva, vendar ne prej kot leta 2018). Trdi, da so slovenski organi NKBM naložili, da v celoti odpiše lastniški kapital delničarjev (torej je takrat še bil) in neodplačane podrejene dolgove, preden lahko prejme državno pomoč. Zaplemba zasebnih delnic in podrejenih obveznic je pa dovoljena državna pomoč!? Piše, da bi NKBM morala »pripraviti načrt za zbiranje kapitala«, česar ni storila, saj je skupščina na zahtevo Vlade RS že decembra 2012 solastnikom, med njimi sto tisoč malim delničarjem, prepovedala dokapitalizacijo. Priznava, da Komisija lahko dovoli izjemo od razlastitve, če bi to privedlo do nesorazmernih rezultatov ali ogrozilo finančno stabilnost. Opozarja, da noben upnik lastnik ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih, če državna pomoč ne bi bila dodeljena. Na konkretne očitke niso odgovorili, češ da »vloga Komisije ni posredovanje ali sprejemanje stališč v zasebnih sporih, ki so posledica ukrepov in aktov, sprejetih s strani nacionalnih organov ali povezanih z uporabo nacionalnih zakonov držav članic.« Skratka, umili so si roke in vso krivdo prevalili na slovensko vlado in BS.

Očitno vlada in BS nista naredili nič za ohranitev kapitalskega trga ter pravic delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic. Vse druge države so to storile. Državi in bankam sta naredili velike stroške - 31 M€ lani in nekaj podobnega letos; skupaj približno toliko, kot 'manjka' za kapitalsko ustreznost obeh bank. Pomagali sta lobijem za hitro bogatenje, ki delujejo preko evropske administracije in banke Goldman Sachs ter so se prisesali na države evropskega juga - med krizo so zelo obogateli. Slovenski pomagači lahko v zahvalo računajo na lepa delovna mesta v tujini: Državni sekretar Mitja Mavko, ki je vodil operacijo izbrisa delnic in podrejenih obveznic, je odšel v Evropsko banko za obnovo in razvoj, Katja Špur v Medameriško razvojno banko v Washingtonu, Predsednica Vlade RS je dobila vabilo za podpredsednico Evropske komisije!

Slaba vest slovenskih državnih institucij se je potrdila v zadnjih mesecih. V začetku julija smo naslovili na BS, DUTB, NKBM in Vlado RS pisno zahtevo za vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike vrednotenja in izračune, ki so bili (oz. naj bi bili) osnova za izbris delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank. Mali, nepoučeni vlagatelji niso mogli vplivati na poslovno politiko bank, saj je imela država v njih večinski delež ter je vsa leta imenovala nadzorne svete in vodstva. Od vseh naslovljencev je odgovorila le BS - podrobnejših informacij ne morejo dati, saj gre za zaupne podatke po Zakonu o bančništvu, ki jih BS ne sme razkrivati. Tudi Odbor Državnega zbora RS za finance od nje ne dobi informacij.

Hkrati smo poslali odprto pismo odhajajoči Premierki in pozive političnim strankam, v katerih smo opozorili, da je pomemben razlog za nizko podporo volivcev, ki jo kažejo predvolilne ankete, gotovo tudi krivica ob izbrisu delnic in podrejenih obveznic bank. Vprašali smo jih, če bodo v primeru uspeha na volitvah podprli oblikovanje sporazumnega dogovora o odškodovanju malih vlagateljev, kot je bil to primer na Nizozemskem, in to vnesli v koalicijsko pogodbo? Odgovorile so tri stranke, ki niso bile sokrive za sprejetje zakona: SDS, SLS in ZL (Združena levica). SDS je napisala, da novele Zakona o bančništvu niso podprli in bodo spoštovali odločitev Ustavnega sodišča. SLS je odgovorila le glede podrejenih obveznic; ob sprejemanju novele Zakona o bančništvu so opozarjali, da nepoučeni vlagatelji niso bili seznanjeni s tveganjem izgube vložka, da so jih prodajali na bančnih okencih in ljudi zavajali z obljubljanjem večjih donosov. Vprašljiva naj bi bila tudi vloga BS, ki javnosti ni opozorila, da vlagatelji tvegajo popolno razlastitev. Tudi SLS bo spoštovala odločitev Ustavnega sodišča in pričakujejo, da bo ta v korist malim vlagateljem. ZL je odgovorila, da bodo v primeru ugotovitve krivice podprli popravo storjene škode.

Kakšni so rezultati uničevanja slovenskih bank?

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je avgusta letos vložil tožbo zoper NLB zaradi ugotovitve ničnosti vpisa izbrisa delnic in podrejenih obveznic te banke. S tožbo izpodbija novi, nadomestni sklep, ki ga je banka sprejela na skrivaj; z njim je prenehala pravna podlaga za vloženo tožbo proti sklepu ob razlastitvi. VZMD je vložil tudi kazensko ovadbo proti NLB in njeni upravi, ker je 30. 9. 2013 izkazala +835 M€ pozitivnega kapitala, o čemer je javnost obvestila 15. 11.; BS pa je čez mesec dni, 18. 12. z odločbo ugotovila na isti dan -318 M€ negativnega kapitala. Uprava je torej ali potvorila bilanco na ta dan ali pa bi morala izpodbijati odločbo BS o negativnem kapitalu, saj je bila edina pristojna za takšno izpodbijanje. V vsakem primeru naj bi zavestno oškodovala vlagatelje in storila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti.

Dnevnik je 19. 8. razkril podrobnosti iz tajne elektronske pošte med Ministrstvom za finance RS in uradniki Evropske komisije, ki dokazujejo, da so se naše oblasti septembra lani dogovorile, da bo konec septembra kapital v bankah negativen, še preden se je sploh začel pregled, katerega namen je bil preveriti, če so pogoji za izbris izpolnjeni; zakonodajo pa bodo spremenili tako, da bo fiktivni izračun terjal izbris delnic in podrejenih obveznic brez nadomestila! Na dan je prišla tudi informacija, da je bil izračun kapitala NLB decembra lani naknadno spremenjen za več kot milijardo evrov, mimo vseh veljavnih računovodskih standardov - šele to je omogočilo, da so bili na papirju izpolnjeni pogoji za izbris vseh delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic. Podobno se je zgodilo tudi v NKBM, oboje brez odziva BS ali kriminalistične policije. NLB je 1. julija letos ponudila na Luksemburški borzi vplačilo novih obveznic in pri tem zamolčala, da je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil v sodni register vpisan izbris vseh dotedanjih delnic NLB. VZMD je bil prisiljen o teh in še nekaterih zavajanjih vlagateljev obvestiti ugledne mednarodne institucije (banke, borze, odvetnike) in ustanove, med njimi tudi Svetovno organizacijo investitorjev (WFI) in Varšavski vrh trga kapitala.

NLB je v poldrugem letu izgubila 4.400 poslovnih računov, NKBM čez 800. Obseg kreditov gospodarstvu se je v NLB znižal od 7 G€ na 4 G€, v NKBM pa od 3,4 G€ na 2,1 G€. Obseg depozitov se je v NLB znižal za 300 M€ in v NKBM za 430 M€, bilančna vsota skupine pa v NLB od 15 G€ na 12 G€ in v NKBM pa od 5,3 G€ na 4,5 G€. Znižanja se podvojijo, če pogledamo še leto dni nazaj, na konec leta 2011, ko je v NKBM bila bilančna vsota 5,8 G€ in depozitov za 3,8 G€, obseg kreditov gospodarstvu pa še za 450 M€ višji. Število zaposlenih v skupini NKBM se je od takrat zmanjšalo od 3.000 na 1.800. Pričakujemo, da se bodo negativni trendi nadaljevali, v primeru prodaje razlastninjenih bank pa bo osip komitentov NKBM, NLB idr. gotovo še večji.

Ob osamosvojitvi smo bili ponosni, uspešni lastniki družbenega premoženja, gospodarji podjetij, bank in zavodov. Sedaj vse bolj postajamo hlapci, revščina narašča. Politiki in njihovi pomagači so kmalu po osamosvojitvi začeli razlaščati prebivalstvo s podržavljanjem družbene lastnine, z uničevanjem vzajemnih skladov in njihovim odhodom na tuje trge, z razlastitvijo delničarjev ter lastnikov podrejenih obveznic v bankah. Sindikati so se od osamosvojitve borili le za mezde ne pa tudi za lastnino svojih članov.

Nacionalno premoženje kopni, pritiski novih lastnikov na prebivalstvo naraščajo. Predsednik nove vlade je po obisku Bruslja in Berlina pozabil na predvolilne obljube, potrdil nadaljevanje prodaje 12 podjetij (za kakršnokoli ceno?!) in naj bi jim dodal še novih 64. Seveda se politiki tu ne bodo ustavili. Začela se je razprodaja infrastrukture (Aerodrom Ljubljana, Telekom), sledile bodo železnice in ceste, Luka Koper in elektrogospodarstvo, vodovodi in plinovodi. V zadnji fazi bodo na vrsti zdravstvo, šolstvo, socialne ustanove ipd. Število delovnih mest in njihova kakovost bodo padali. Mladi že zapuščajo državo, kot so jo pred dobrim stoletjem. Ne bo več dividend, vse večji bodo odlivi dobičkov v tujino. Ne bo več prihodkov od prodaje državnega premoženja, ustvarjenega v drugi polovici 20. stoletja, ostali bodo samo veliki dolgovi in obresti nanje. Ko bodo ljudje spoznali, da so jih oskubili do golega in jim vzeli spoštovanje, bo hudo! 

Razlaščeni državljani bi morali imeti pri prodaji NKBM vsaj prednostno pravico do nakupa, država bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino, državljanom pa vložek države oz. davkoplačevalcev v vseh teh letih. (Vzajemni) skladi bi se morali vrniti v Slovenijo in kupiti ne samo NKBM ampak tudi druga dobra podjetja - za sklade ni prepovedi državnih pomoči. Gre za naš razvoj in obstoj, za dostojanstvo ljudi.

Pred jutrišnjim pričetkom mednarodnega dela osme letošnje turneje poslovno-investitorskih programov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international), se je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, skupaj z ekipo investo.TV, danes udeležil  23. konference Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO), ki poteka v Portorožu. V okviru konference so zbrane uvodoma nagovorili Janez Benčina, Predsednik SZKO, dr. Eric Janssens, Generalni direktor Evropske organizacije za kakovost (EOQ) in Gianluca Mulè, predstavnik Evropske fundacije za management kakovosti (EFQM), poleg številnih predavanj in predstavitev referatov pa bo zvečer sledila slavnostna podelitev nagrad SZKO.

Tako so se v preteklih treh dneh predstavniki VZMD udeležil kar štirih odmevnih konferenc širom Slovenije.

Mednarodne konference »SouthEast Europe Business Networking«, ki je potekala v Radencih. Na konferenci, v organizaciji Regionalne razvojne agencije Mura, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, so se v dveh dneh o sodelovanju dogovarjali predstavniki preko kot 100 podjetij iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Slovenije, Srbije in Turčije, pri čemer se je zvrstilo preko 1.300 poslovnih B2B srečanj.

Včeraj se je mag. Verbič z ekipo mudil tudi v Novi Gorici, kjer je v organizaciji Laboratorija za odprte inovacijske sisteme (COBIK), Europe Unlimited in Balkan Unlimited, znotraj projekta Coinvest potekal »Balkan Venture Forum«. Tridnevnega foruma se udeležujejo številna domača in tuja start-up podjetja ter predstavniki investitorjev iz Evrope, Izraela, Rusije in ZDA. Med 70 predstavljenimi projekti so tuji investitorji za najboljšega izbrali brezpilotno plovilo »3D Survey«, slovenske ekipe Modri planet.

Zbrane je uvodoma nagovoril Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Janko Burgar, ki je pokazal precejšnje zanimanje tudi za mednarodne poslovno-investitorske programe VZMD ter dodatne možnosti iz naslova siceršnjih prizadevanj Ministrstva. Ob mag. Burgarju je mag. Verbič o možnostih poglobljenega sodelovanja spregovoril tudi s številnimi predstavniki organizatorjev, Kluba poslovnih angelov Slovenije in drugimi udeleženci, predvsem v luči jutrišnjega obiska Helsinkov, kjer se bo srečal s predstavniki Evropske mreže poslovnih angelov (EBAN) in udeleženci njihove letne konference. (VIDEO REPORTAŽA z lanskoletne konference EBAN na Dunaju)

O intenzivnem dogajanju uvodnega, domačega dela osme letošnje turneje mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD, vključno z 9. Slovenskim forumom inovacij v ljubljanskem Cankarjevem domu, ekipa investo.TV pripravlja ekskluzivno reportažo.

Tudi ob tokratnih priložnostih je bilo ustrezno poskrbljeno za predstavitev družb, institucij in investicijskih projektov, vključenih v programa investo.si in investo.international, v okviru katerih bo Predsednik VZMD nadaljeval mednarodno turnejo iz Helsinkov še na Zelenortske otoke. Tam bo sodeloval v delegaciji pod vodstvom Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske komisije »Mission for Growth«, turnejo pa bo zaključil z obiskom Bruslja in udeležbo na podelitvi prestižnih priznanj »European Small and Mid-Cap Awards 2014«, ki jo organizirata Evropska Komisija, Evropsko združenje izdajateljev vrednostnih papirjev (EurpoeanIssuers) in Federacija Evropskih borz (FESE).

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku, Teheranu in Varšavi ter lanskoletnih v Astani, Almatyu, Bledu, Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

Danes se pričenja uvodni, domači del osme letošnje turneje mednarodnih poslovno-investitorskih programov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international). Ob tem se bo Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, z ekipo investo.TV danes in jutri udeležil mednarodne konference »SouthEast Europe Business Networking«, ki se je pričela v Radencih, in v okviru katere bo opravil številne B2B pogovore. Iz Radencev se bodo odpravili v Novo Gorico, na konferenco »Balkan Venture Forum«, za tem pa na 9. Slovenski forum inovacij, v ljubljanskem Cankarjevem domu, ter v Portorož, na 23. konferenco Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO), s katerim VZMD uspešno sodeluje že vse od leta 2011 (VIDEO REPORTAŽI: Podelitv nagrad in priznanj SZKO leta 2012 in Podelitev priznanj RS za poslovno odličnost v letu 2011).

Za tem bo mag. Verbič odpotoval v Helsinke, kjer bo potekala mednarodna konferenca Evropske mreže poslovnih angelov (EBAN), s katero VZMD aktivno sodeluje vse od lanskoletne konference EBAN na Dunaju (VIDEO REPORTAŽA z lanskoletne konference EBAN na Dunaju). Iz Helsinkov bo Predsednik VZMD poletel na Zelenortske otoke, v mesto Praia, kjer bo aktivno sodeloval v delegaciji pod vodstvom generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske Komisije »Mission for Growth«. Ob zaključku tokratne mednarodne turneje bo obiskal še Bruselj, kjer se bo, kot   član izvršilnega odbora Evropske federacije uporabnikov finančnih storitev (BetterFinance), udeležil podelitve prestižnih priznanj »European Small and Mid-Cap Awards 2014«, ki jo organizirata Evropska Komisija, Evropsko združenje izdajateljev vrednostnih papirjev (EurpoeanIssuers) in Federacija Evropskih borz (FESE).

Tudi ob tokratnih priložnostih bo ustrezno poskrbljeno za predstavitev družb, institucij in investicijskih projektov, vključenih v programa investo.si in investo.international. Zainteresirani lahko svoja informativno-promocijska gradiva, namenjena predstavitvam na Finskem, Zelenortskih otokih ter Belgiji, oddajo do četrtka, 13. 11. 2014, do 13.00.

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku, Teheranu in Varšavi ter lanskoletnih v Astani, Almatyu, Bledu, Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

Pred iztekom roka je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) Ministrstvu za finance RS poslalo predloge in pripombe na predlog Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP). Kljub navedbam Ministrstva v obrazložitvi novele ZNVP, da predlog nima posledic za socialno področje, v VZMD resno opozarjajo na znatne posledice, ki utegnejo pomembno vplivati predvsem na domače (male) delničarje in trg vrednostnih papirjev. 

Drugi odstavek 19. člena predloga ZNVP namreč določa, da Centralna klirinško depotna družba (KDD) najkasneje do 30. 6. 2016 ukine registrske račune. KDD zdaj vodi tudi registrske račune imetnikov vrednostnih papirjev, ki izvirajo še iz časa lastninjenja in razdelitve delnic državljanom. To vodenje je bilo doslej brezplačno. Tistim, ki z vrednostnimi papirji niso počeli nič, je tak račun povsem zadoščal. Šele pri prodaji delnic je bilo potrebno pri borzni hiši odpreti trgovalni račun in za njegovo vodenje (v zadnjih letih) tudi plačati. Po predlogu ZNVP pa naj bi KDD do 30. 6. 2016 registrske račune ukinila. Posledično bodo vsi imetniki primorani odpreti račun pri članu KDD, ki bo zanje opravljal storitve in bo to tudi zaračunal. Koliko, bo odvisno od obsega storitev in trga.

Če imetniki svojih vrednostnih papirjev ne bodo pravočasno prenesli na drug račun - če se npr. ne bodo odzvali, ker njihove delnice trenutno nimajo posebne vrednosti, se se z njimi ne trguje, je v teku postopek dedovanja ipd. - je predvideno, da KDD nematerializirane vrednostne papirje vrne imetnikom tako, da jih položi kot sodni depozit pri pristojnem sodišču. Sodišče trenutno (podatek iz časnika Finance) za polog na zahtevo stranke odmeri sodno takso v višini 15 % vrednosti ali največ 410,00 EUR na leto.

Finančne oziroma socialne posledice bodo lahko precejšnje. Po grobi oceni bi prenos registrskih računov v teoriji pomenil vsaj dodatnih 5 mio EUR letnih stroškov, verjetno pa vsaj dvakrat toliko, ker imajo mnogi imetniki več različnih vrednostnih papirjev. Večji del tega bi zaslužila KDD, le manjši del pa bi šel v državni proračun (depozit pristojnega sodišča).

Predlog novele ZNVP je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič pospremil z besedami:»Vrednostni papirji se bodo selili na skrbniške račune borznih hiš in bank, kar bo prineslo zamegljevanje lastniških struktur, znižala pa se bo tudi pravna varnost - naprimer ob stečaju utegnejo vrednostni papirji pristati v stečajni masi, kar je bilo že videno - otežila in podražila se bo udeležba na skupščinah družb, saj bo potrebno individualno potrdilo in dodaten strošek, pojaviti se utegnejo provizije pri (pre)nakazovanju dividend, in vsakoletni strošek vodenja, ležarin ipd. bo delničarje primoral, da se znebijo vrednostnih papirjev ter se za vselej umaknejo s kapitalskega trga - torej popolnoma neracionalna ali celo samomorilska poteza s stališča funkcioniranja kapitalskega trga, pa tudi varčevanja, skrbi za (dodatne) pokojnine itn.«

Ne nazadnje bi predlagana rešitev pomenila tudi silovit pritisk na zmanjševanje števila malih delničarjev, kar utegne pomembno spremeniti lastniško strukturo družb, zlasti v smeri znižanja deležev domačega lastništva "domačih" družb.

 Zato v VZMD predlagajo, da predlagatelj (Ministrstvo za finance RS) najde posebno rešitev - če je morda res potrebno to področje na novo in drugače urejati(?!) - za nadaljnje vodenje registrskih računov, ki resnično ne bo imela (tako pomembnih in daljnosežnih) finančnih oziroma socialnih posledic. Če to ne bi bilo mogoče, pa predlagajo posebno ureditev zaračunavanja storitev (s ciljem znižanja stroškov) za bivše imetnike registrskih računov.

 V VZMD opozarjajo, da je nujno predlog ZNVP v točki »6.4 Presoja posledic za socialno področje« dopolniti in realno oceniti ter natančno popisati finančne oziroma socialne posledice predlagane rešitve in državljane s tem seznaniti. 

Več o predlogih VZMD si lahko ogledate v dokumentu Predlogi in pripombe na predlog novele ZNVP, ki je bil poslan Ministrstvu za finance RS in je dostopen TUKAJ. 

Sinoči je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekala predstavitev projekta »Slovensko središče - I feel Slovenia«, s katerim se bo Slovenija predstavila ob svetovnem rokometnem prvenstvu v Katarju, januarja 2015.

Zbrane sta uvodoma nagovorila Predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS), mag. Franjo Bobinac in Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič. Pri organizaciji Slovenskega središča v Dohi sodeluje več partnerjev iz Slovenije, kot častni pokrovitelj pa ga podpira tudi Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Projekt bo zaokrožil športno, gospodarsko, turistično in kulturno promocijo Slovenije, ki se ob politični in gospodarski podpori med seboj dopolnjujejo in prepletajo. (več informacij o projektu je dostopnih v posebni brošuri)

V okviru prizadevanj mednarodnih poslovno-investitorskih programov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international) se je predstavitve projekta udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Ob tem v VZMD, skupaj z RZS, GZS in SPIRIT Slovenija, vabijo vse zainteresirane, tudi člane investo.si in investo.international, da se vključijo v projekt »Slovensko središče - I feel Slovenia«.

V VZMD so sicer v letošnjem letu že uspešno sodelovali ob številnih podobnih mednarodnih dogodkih, tako so med drugim, ob izboru pesmi Evrovizije 2014 v Kopenhagnu, organizirali Slovenski poslovni dan na Danskem, sodelovali pa so tudi na številnih  dogodkih, ki so spremljali prijateljske tekme Slovenske nogometne reprezentance z ekipama Argentine in Urugvaja, v Buenos Airesu in Montevideu.

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu,  Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju,  Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku in Teheranu, ter lanskoletnih v Astani,  Almatyu, Bledu,  Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju,  Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu,Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) že dalj časa resno opozarjajo na izrazito neenakopravno obravnavo, ki so je bili deležni vlagatelji v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank, ko so bili 18. decembra lani ob državni dokapitalizaciji teh bank razlaščeni brez nadomestila in izbrisani iz registra brez prave možnosti pritožbe. V nasprotju z zatrjevanjem Vlade RS in Banke Slovenije (BS), češ da je bil ta ukrep neizbežen in ga Evropska komisija (EK) že od 1. avgusta 2013 zahteva pri vsaki odobritvi državne pomoči bankam, je VZMD doslej že večkrat opozoril, da EK od Republike Avstrije takega ukrepa, pri odobritvi državne pomoči banki Hypo, ni zahtevala (primer je vzbudil precejšnje zanimanje ob predstavitvi Predsednika VZMD na Letni konferenci Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), maja v New Yorku).

Tako je v omenjenem primeru - ki se mu zdaj pridružujejo novi(!) - Slovenija za odobritev državne pomoči NLB zaprosila 7. januarja 2013, Avstrija pa za Hypo šele 29. junija 2013; Slovenija je dokončni zaprošeni znesek pomoči opredelila 9. decembra 2013, Avstrija pa 27. avgusta 2013; v obeh primerih je bila torej pomoč priglašena pred 1. avgustom 2013, dokončni znesek pomoči pa opredeljen po 1. avgustu 2013. Pa vendarle je EK Avstriji odobrila državno pomoč Hypu brez posega v podrejene obveznice Hypa, od Slovenije pa je, kot razkriva korespondenca, ki sta jo objavila Dnevnik in Mladina, vse od začetka septembra 2013 zahtevala zavezo o izbrisu vseh podrejenih obveznic banke NLB brez nadomestila in šele po prejemu te zaveze 18. decembra 2013 dovolila državno pomoč tej banki.

»Temu bi se morali v interesu (državljanov) Republike Slovenije odločno zoperstaviti,« je Guvernerja BS ponovno opozoril Predsednik VZMD, na mednarodni konferenci Mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Poljske, prejšnji petek v Varšavi (na fotografiji levo), kakor že večkrat pred tem tudi Premierko RS, mag. Alenko Bratušek in Ministra, dr. Metoda Dragonjo - maja na OECD Forumu v Parizu (na fotografiji desno spodaj).

Poročilo o izidu stresnih testov, ki ga je pred dnevi objavila Evropska centralna banka (ECB), nazorno izpričuje, da pri opisani neenakopravni obravnavi Slovenije v primerjavi z Avstrijo ni šlo zgolj za odraz osebnih simpatij oziroma antipatij kakšnega bruseljskega birokrata, temveč se vzorec obravnave Slovenije kot manjvredne članice Unije ponavlja tudi v primerjavi z drugimi članicami. Kako drugače razložiti dejstvo, da je ECB pri izvedbi stresnega testa nad slovenskimi bankami za leto 2014 privzela napovedi, ki so v popolnem neskladju z realnostjo in so pri vseh obravnavanih kazalnikih izrazito slabše od njihovih dejanskih, zadnjih znanih vrednosti?!

V osnovnem scenariju, ki naj bi bil najbolj verjeten, je ECB tako predpostavila, da bo letošnja sprememba BDP v Sloveniji druga najslabša v evrskem območju, pa čeprav zadnji podatki kažejo, da bo dejansko druga najboljša! Da so bile napovedi strestnih testov najbolj nerealno negativne prav pri Sloveniji, priča tudi podatek o odstopanju med zadnjo revidirano kapitalsko ustreznostjo bank in napovedano ustreznostjo ob koncu leta 2016 po neugodnem scenariju: ECB je bankam v Sloveniji napovedala daleč največji padec kapitalske ustreznosti in sicer za kar 15 odstotnih točk, sledijo banke v Grčiji z 10 in na Cipru z 9 odstotnimi točkami padca, bankam na Portugalskem je ECB napovedala padec le za 6, v Italiji za 5, v Španiji pa celo le za 2 odstotni točki!

Z izjemo Slovenije je ECB pri vseh državah, kjer so dejanska gibanja boljša od predpostavk z začetka leta (Grčiji, Cipru, Španiji), pristala na uporabo svežih podatkov (»dinamično« vrednotenje), le pri Sloveniji, kjer je bilo to izboljšanje največje, je ostala pri uporabi zastarelih, »statičnih« in bistveno bolj pesimističnih predpostavk, ki so posledično pripeljali do najslabših in najbolj nerealno pesimističnih napovedi. Je tako ravnala z razlogom? Morda v kontekstu prodaje podržavljenih slovenskih bank in ker je to ravno zadoščalo, da sta se NLB in NKBM spet znašli na »črni listi«, BS pa si je priskrbela priročen »dokaz« za svoja zatrjevanja, češ da za lanske dokapitalizacije ni bilo porabljenega nič preveč davkoplačevalskega denarja in da banke ne morejo poplačati razlaščenih vlagateljev, saj potrebujejo vsak evro trenutnega kapitala?

VZMD zato poziva ECB in BS, da se izjasnita, katera od njiju je odgovorna za neenakopravno in povsem nerealno »statično« vrednotenje bilanc NLB in NKBM: je ECB zavrnila predlog BS za uporabo svežih podatkov, ali ji je BS to »pozabila« predlagati?!?

Poročilo ECB o stresnih testih pa razkriva tudi nov konkreten primer, ko je bila tuja banka deležna precej bolj naklonjene obravnave od tiste, za katero nam BS zatrjuje, da je edina mogoča in tudi edina pravilna. Italijanska banka Monte dei Paschi, za katero je Republika Italija priglasila državno pomoč junija 2013 in načrt dopolnila novembra 2013 (torej že po 1. avgustu 2013), je 27. novembra 2013 prejela dovoljenje EK (europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1174_en.htm), in tudi pri njej EK ni pogojevala dovoljenja za državno pomoč z izbrisom podrejenih obveznic, saj Monte dei Paschi v bilanci na dan 30. junija 2014 izkazuje za 3,3 milijarde evrov izdanih podrejenih obveznic. Še več, Poročilo o izidu stresnih testov ECB razkriva tudi, da je Monte dei Paschi v letošnjem letu izvajala diskontirane odkupe oziroma zamenjeve svojih podrejenih obveznic, pa čeprav ta ukrep sam ni zadoščal za dosego kapitalske ustreznosti banke in je stresni test pokazal, da ta še zdaj potrebuje nekaj svežega kapitala.

Podobne so razmere v Banki Celje, ki ima tako kot Monte dei Paschi pozitiven kapital, vendar pod zahtevanim količnikom kapitalske ustreznosti. A ko je Banka Celje letos spomladi predlagala BS, da bi to ustreznost izboljšala z diskontiranimi odkupi ali zamenjavami svojih podrejenih obveznic, ji je BS to kategorično prepovedala, češ da to ni dovoljeno, saj brez dodatnih ukrepov ne bi zadoščalo za dosego zahtevane kapitalske ustreznosti. Ker tudi v banki Monte dei Paschi to ni zadoščalo, pa sta ji italijanska centralna banka in EK - prav tako letos spomladi(!) - ta ukrep kljub temu dovolili, se mag. Kristjan Verbič ogorčeno sprašuje: »Gre pri izjemni rigidnosti in »strogosti« Banke Slovenije do še ene domače banke (Banke Celje) morda tudi za prikrite motive - imajo ti kaj skupnega z utemeljenim sumom »pozabljene« in bržčas namerno opuščene uporabe svežih, močno izboljšanih vrednosti kazalnikov Slovenije pri stresnih testih nad največjima domačima bankama NLB in NKBM - morda v kontekstu prodaj pod karseda oteženimi pogoji?!«

Sicer je v zvezi z aktualno problematiko Banke Celje Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, tudi v Državnem zboru RS, na oktobrski seji Odbora za finance in monetarno politiko, ob obravnavi Predloga za začasno zadržanje izvajanja posameznih členov sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), v razpravi opozoril, da je Vlada RS svojo utemeljitev ne-zadržanja izvrševanja spornega ZBan-1L dobesedno skopirala iz tiste, ki jo je spisala njena predhodnica decembra lani, čeprav je bil odtlej bančni sistem temeljito saniran ter izrazil ogorčenje nad prav tako prekopirano tezo, da je mogoče posledice tega zakona "odpraviti z ustavno pritožbo" in "da ne bo prišlo do težko popravljivih posledic", ter izpostavil, da je »popolnoma nepotrebna razlastitev, poleg gospodarske škode in številnih stisk, že privedla tudi do samomorov, zato se je potrebno ob vseh lažeh in sprenevedanjih predstavnikov Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije soočiti tudi z dejstvom, da vendar gre za dolgoročne in nepopravljive posledice,« ter dodal, da »so avtorji utemeljitve ne-zadržanja izvrševanja sporne novele Zakona o bančništvu - poleg le zamenjanega imena Ministra - točno tisti uradniki, za katere so mediji nedavno razkrili, da so se že v začetku lanskega septembra - kar po elektronski pošti - dogovarjali, da bo kapital NLB, d.d., konec septembra 2013 negativen(!!), zakonodajo pa bodo spremenili tako, da bo ta fiktivni izračun terjal izbris vseh imetnikov podrejenih obveznic brez nadomestila«. Objavljena korespondenca jasno kaže, da so se spodaj našteti uradniki Ministrstva za finance natančno zavedali neskladnosti izbrisa z Ustavo RS in mednarodnim bančnim pravom, pa so to stiščali skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru RS, z lažnimi izvajanji o neizbežnosti, zakonitosti, obljubami o transparentnosti ipd., na kar je VZMD že opozoril, da »gre dejansko za nacionalno izdajstvo, katerega posledice bodo nosile še številne prihodnje generacije«.

Po dobrih petih letih pravdanja je bilo v postopku Sodnega preizkusa primernosti izplačane denarne odpravnine ob razlastitvi oz. iztisnitvi malih delničarjev iz družbe Color Medvode, d.d., naposled doseženo izplačilo dodatne denarne odpravnine v višini 8,74 € na delnico, kar predstavlja dodatnih 102 % leta 2009 izplačane odpravnine. Ob tej priložnosti je prostore Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) ponovno obiskala ekipa TV Medvode, ki je s Predsednikom VZMD, mag. Kristjanom Verbičem, posnela ekskluzivni pogovor, v katerem je med drugim podrobneje predstavil uspeh v omenjenem sodnem postopku, pomen Delničarskih sporazumov ter pravočasnega in organiziranega odziva manjšinskih delničarjev.

Sicer te dni v VZMD prejemajo številne klice nekdanjih malih delničarjev družbe Color Medvode, ki jih je leta 2009 iz družbe iztisnil Helios Domžale, d.d., zdaj Helios Domžale, d.o.o.

V VZMD, kjer so v sodelovanju z odvetniško ekipo omenjeni postopek sprožili neposredno po iztisnitvi oz. razlastitvi avgusta 2009, so podpisnikom njihovega Delničarskega sporazuma poslali pismo z informacijo o znesku in obrazcem, na podlagi katerega jim že izplačujejo dodatno denarno odpravnino, preostale delničarje, ki niso neposredno sodelovali v postopku, pa so obvestili o rezultatih svojih prizadevanj.

Med tem ko je bila dodatna denarna odpravnina za podpisnike Delničarskega sporazuma VZMD že nakazana na poseben fiduciarni račun pri Odvetniški družbi, ki jo je v postopku angažiral VZMD, in jim jo te dni že nakazujejo, preostali delničarji doslej s strani Heliosa niso dobili ne dodatne denarne odpravnine, niti obvestila o uspešno zaključenem postopku, zaradi česar se v velikem številu obračajo na sodelavce VZMD, ki pa za njih brez ustrezne pravne podlage ne morejo urejati samega izplačila. Zato so pripravili posebno Pooblastilo za odvetnika ter Pogodbo o posredovanju, ki omogočata zastopanje v postopku izterjave premalo plačane denarne odpravnine od glavnega delničarja, družbe Helios.

V sorodnih postopkih imajo iz naslova vzpostavljenih Delničarskih sporazumov v VZMD dolgoletno uspešno prakso. Poleg iztisnitve v primeru družbe Color, kjer mora 2.378 nekdanjih (razlaščenih) malih delničarjev skupno prejeti še 634.873,60 € dodatne denarne odškodnine, oz. 102 % že leta 2009 prejete denarne odpravnine, v VZMD izpostavljajo še nekatere druge, v preteklih letih uspešno zaključene primere iztisnitev v družbah: Dinos (151 delničarjev, 110 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 885.113,70 €, trajanje postopka 2008-2011), Ilirija (150 delničarjev, 100 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 271.250,00 €, trajanje postopka 2007-2010), SGP Kograd-Igem (18 delničarjev, 54 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 140.854,16 €, trajanje postopka 2009-2011), Turistično podjetje Portorož (112 delničarjev, 188 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 644.322,33 €, trajanje postopka 2009-2012), SCT (563 delničarjev, 193 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 1,8 mio €, trajanje postopka 2007-2011, žal se je postopek zaključil šele tik pred stečajem družbe).

Trenutno so v teku še postopki v primerih Dana (iztisnitev s strani družbe Plasta), Dinos (iztisnitev s strani družbe EuroTrend, po že izplačilu 110 % dodatne denarne odpravnine s strani odvetniške ekipe VZMD vložena še revizija na Vrhovno sodišče Republike Slovenije), Swaty (iztisnitev s strani družbe Avtotehna), Sava Re (delničarski sporazum za skupni nastop delničarjev pri prizadevanjih za maksimalizacijo vrednosti delnic).

Sicer so bili delničarski sporazumi uspešno zaključeni tudi v primerih: Aktiva Invest, Alpetour Bandag, ETRA 33, Farme Ihan, IBI, Kemofarmacija, LIP Radomlje, Monter Dravograd, Pekarna Grosuplje, SCT Strojegradnja, Terme 3000, Triglav Naložbe, Yulon, Varis Lendava, VIPA Holding idr. 

Že na demonstracijah pred poslopjem Vlade RS, 11. 6. 2007, je predsednik VZMD odločno in glasno izrazil solidarnost z malimi delničarji in delavci Slovenske industrije jekla (SIJ).

Predstavnik Sekcije SIJ pri VZMD in predsednik Nadzornega sveta Družbe pooblaščenke Ravne, d.d. (DPR), Janez Klančnik, je danes obvestil predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) o tem, da so po večletnih sodnih postopkih, ki so jih v DPR  sprožili zoper  Slovensko industrijo jekla, d.d. (SIJ), naposled dosegli poravnavo. Ob tem je izpostavil, da bo blizu 6.000 delničarjev (v tem času je prišlo tudi do številnih dedovanj ipd.), povezanih v okviru DPR, ki ima v lasti 1,15 % SIJ, iz naslova svojih vloženih certifikatov, prejelo bistveno višje izplačilo, kot so ga delničarji preostalih družb pooblaščenk v SIJ. Tako bodo delničarji, ob že prejetih 1,6 € na delnico DPR - predvidoma v šestih mesecih, ko naj bi bila družba pooblaščenka likvidirana - prejeli dodatno še približno 2 €, skupno torej cca. 3,6 € na delnico (natančen znesek še ni znan zaradi postopka odprodaje druge naložbe DPR).

V VZMD ob tem opozarjajo na pomen skupnega odziva in povezovanja malih delničarjev, saj bi - v primeru enotnosti in medsebojnega sodelovanja - tudi ostali dve družbi pooblaščenki znotraj SIJ lahko za svoje deleže in male delničarje iztržili bistveno več!

Spomnimo: dolgoletna borba D.P.R. za pravice njenih 6.000 delničarjev je že s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani pokazala, da je mogoče priti do pravice, ne glede na nizko zaupanje v pravno državo. Seveda je bila D.P.R. v tožbi proti SIJ-u, ki ga je zastopala odvetniška pisarna Čeferin ter Republika Slovenija, ki jo je zastopalo Državno pravobranilstvo RS, mnogokrat šibkejša stran in pogosto celo predmet posmeha. Vendar so, ob pomoči odvetniške pisarne Toš, z velikimi napori in upornostjo prišli do pozitivnega izida razsodbe. Zato, da je vodstvo D.P.R. vztrajalo v neenakem boju, je bilo potrebno zaupanje večine delničarjev, saj nasprotna stran vedno poizkuša zasejati razdor in strašiti male delničarje - češ, če ne vzamete še tako mizerne ponudbe, pa ne boste dobili nič.

Tudi ščuvanje proti vodilnim v D.P.R., češ da se okoriščajo na njihov račun, od česar nimajo nič, žal ni bilo redkost. V D.P.R. so si prizadevali, da so bili delničarji temeljito obveščeni o vsem in ničesar niso prepuščali naključju. Pomoč so iskali povsod: pri Svobodnem sindikatu, v Državnem zboru RS, na Vladi RS, pri političnih strankah (pozicijskih in opozicijskih itd.). Sodelovanje in pomoč VZMD je bila, po besedah predstavnikov D.P.R., pri teh prizadevanjih več kot dobrodošla.

Ob tem v VZMD posebej izpostavljajo pomen pravočasnega odziva in povezovanja malih delničarjev - v podobnih primerih naj se delničarji nemudoma obrnejo nanje - ter pozivajo delničarje, v družbah, kjer je VZMD že sprožil postopke, da se pridružijo in vključijo v postopke oz. Delničarske sporazume.

V sorodnih postopkih imajo iz naslova  vzpostavljenih Delničarskih sporazumov v VZMD dolgoletno uspešno prakso - v primerih iztisnitev oz. razlastitev malih delničarjev družb Dinos (Euro Trend), Color (Helios), Swaty (Avtotehna), Dana (Plasta) idr., že uspešno izpeljanih postopkih v primerih družb Aktiva Invest (Aktiva Holdings, Nizozemska), Terme 3000 (Sava), Ilirija (Janez Rozman), SCT (Delfi), SGP Kograd-Igem (Igem) in Turistično podjetje Portorož (Terme Čatež); izplačilih iz naslova pravice manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe: Triglav Naložbe (Zavarovalnica Triglav), Yulon (Aquafil, Italija) in Kemofarmacija (Celesio, Nemčija), ter Delničarskih sporazumov oz. Pogodb o posredovanju v primerih Alpetour Bandag, ETRA 33, Farme Ihan, IBI, LIP Radomlje, Monter Dravograd, Pekarna Grosuplje,  SCT Strojegradnja, Varis Lendava, VIPA Holding idr., kakor tudi ravnokar vzpostavljanega za družbo Sava Re.  

V okviru dvodnevne mednarodne konference »Warsaw Capital Market Summit 2014«, ki poteka na Varšavski borzi, je sinoči v Poljskem narodnem muzeju potekal gala sprejem s podelitvijo nagrad v kategorijah »The Bridge Award 2014«, »Best International Emerging Europe Long Fund 2013/2014« in »Best IPO on the Warsaw Stock Exchange 2013/2014«. Dogajanja v Varšavi se na povabilo organizatorjev udeležuje tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki se po sinočnji podelitvi nagrad, danes, poleg konference na Varšavski borzi, dodatno udeležuje še konference z naslovom »Building Market Economies in Europe: Lessons and Challenges after 25 Years of Transition«, ki jo organizirata Narodna banka Poljske in Mednarodni denarni sklad. Konferenci prisostvujejo številni visoki predstavniki centralnih bank, investicijskih skladov, bank in finančnih institucij, med drugim tudi Guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec. Slednji je vodil zanimiv panel z naslovom »The plumbing: financial sector development«.

Ker se govorci panela, pred nedeljskimi objavami rezultatov stresnih testov evropskih bank, niso niti dotaknili tega aktualnega vprašanja ter vprašanja metodologij izračunov, ki so v primeru slovenskih bank pokazali strokovno težko doumljivi negativni kapital, se je k besedi priglasil tudi mag. Verbič, vendar mu žal ni bila dodeljena. Sta pa neposredno po panelu Guverner dr. Jazbec in mag. Verbič izdatneje spregovorila o aktualni tematiki ter vprašanjih, povezanih s šokantno razlastitvijo 100.000 imetnikov delnic treh slovenskih bank, 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter posredno še blizu 500.000 državljanov (četrtina prebivalstva), ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, skupaj za preko 500 milijonov evrov.

Ob tem sta se dotaknila tudi zahteve VZMD po razkritju dokumentacije o domnevnih zahtevah za in zoper razlastitve v slovenskih bankah, ki jih je Guverner javno ponudil na Posvetu o strategiji razvoja slovenskega bančništva, marca v Državnem svetu RS, ko je izpostavil, da lahko predloži vse zahteve in sestanke Banke Slovenije, na katerih so se trudili, da ne bi prišlo do izbrisa podrejenih obveznic slovenskih bank, vendar naj bi bilo na koncu (s strani Evropske komisije ali Evropske centralne banke?!) enostavno zahtevano, da se izbris izvede. (izjava Guvernerja - posnetek VZMD.tv in investo.tv).

Zvečer se je mag. Verbič po povabilu organizatorjev v eminentni varšavski Palači kulture in znanosti udeležil posebnega sprejema in večerje predstavnikov centralnih bank, IMF in vplivnih finančnih institucij.

Tudi sicer so na obeh konferencah številni predstavniki investicijskih skladov, bank in odvetniških pisarn Predsedniku VZMD zastavljali vprašanja glede škandalozne razlastitve delničarjev Nove KBM, ki je kotirala tudi na Varšavski borzi.

Ob tem je Predsednik VZMD izkoristil priložnost za vzpostavitev ter krepitev poslovnih in prijateljskih stikov, tudi  iz naslova dejavnosti in prizadevanj mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international).

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku in Teheranu, ter lanskoletnih v Astani, Almatyu, Bledu, Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.