Sinoči je v ljubljanskem  Cankarjevem domu potekala že tradicionalna, 47. slavnostna podelitev Nagrad Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki sta se je, kot častna gosta, udeležila tudi Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor in Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar (na fotografiji GZS).

Podelitev nagrad GZS je, poleg Vrha slovenskega gospodarstva (VIDEO reportaža VZMD.tv in investo.TV z lanskoletnega Vrha), osrednji in eden najvidnejših tovrstnih dogodkov v Sloveniji, kjer so podeljene nagrade vodilnim osebam družb, ki so v preteklem letu dosegle izjemne rezultate in tako doprinesle k promociji odličnosti, konkurenčnosti, razvoju ter širšim in trajnejšim družbenim spremembam.

Člani komisije za nagrade - nagrajenci prejšnjih let - so nagrade letos podelili direktorici podjetja Plastika Skaza, Tanji Skaza (na fotografiji z direktorico financ, Ano Lauro Rednak in Predsednikom VZMD), donedavnemu direktorju podjetja Kolektor group, Stojanu Petriču, direktorju podjetja GEN energija, Martinu Novšaku, direktorju podjetja Radgonske gorice, Borutu Cvetkoviču, direktorju podjetja Tehnos, Antonu Kisovarju, direktorjema podjetja Keko-Oprema, Antonu Konda in Jožetu Štuparju, ter v.d. direktorici podjetja Agito, Anki Brus.

Slavnostne podelitve in sprejema so se tudi tokrat udeležili številni ugledni gospodarstveniki, ministri, diplomati, predstavniki podjetij in institucij, med drugim kot že vrsto let tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki je priložnost izkoristil za utrjevanje poslovnih in prijateljskih stikov, pogovore o aktualnih vprašanjih o sanaciji slovenskega bančnega sistema (VIDEO) ter prihajajočih aktivnostih mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investor` Network - investo.international.

Sinoči je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekala predstavitev analize "Skrivnost državne lastnine v Sloveniji" avtorjev dr. Janeza Prašnikarja, dr. Polone Domadenik in doc. dr. Matjaža Komana. Predstavitvi je sledila zanimiva okrogla miza, na kateri so poleg omenjenih avtorjev sodelovali še dr. Jožeta Damijan, Generalni direktor Steklarne Hrastnik, Andrej Božič, Predsednik sosveta Kolektor Group, Stojan Petrič, Predsednica uprave Domel Holding, dr. Jožica Rejec in Direktor Riko, Janez Škrabec.

Iz občinstva so bili k debati med drugim povabljeni tudi Predsednica Upravnega odbora SKB banke, Cvetka Selšek, Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Matej Pirc in Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki je izpostavil aktualno problematiko prodaje slovenskih bank, predvsem Nove KBM. Pri tem je spomnil da je VZMD dal Ustavnemu sodišču RS Predlog za začasno zadržanje prodaje NKBM do njegove odločitve o pritožbah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic zaradi kršitve človekovih pravic sto tisoč državljanom, posredno pa četrtini prebivalstva Slovenije.

Le dva tedna (17. 2. 2015)  po vložitvi Predloga za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je na nujni seji Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS, v sklopu razširitve dnevnega reda obravnaval »Pobude in zahtevi Vseslovenskega združenja malih delničarjev in drugih, za oceno ustavnosti več določb Zakona o bančništvu«, vključno s Predlogom za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje Nove kreditne banke Maribor, d.d.

Odbor je sprejel odklonilno mnenje Vlade RS in Zakonodajno-pravne službe DZ RS in sicer z devetimi glasovi ZA, proti je glasovala le Združena levica, medtem ko DeSUS in SD nista glasovala o navedenem odklonilnem mnenju. 
Pobudo in odločitev Odbora, je Predsednik VZMD pospremil z besedami:»Neglede na siceršnje postopke prodaj in različna stališča v zvezi s privatizacijo, je potrebno v obče dobro prodajo prašička za pičlih 200 cekinov, čeprav v njem žvenketa vsaj 1.000 cekinov, zadržati - posebej, ker gre v primeru NKBM namesto cekinov za milijone evrov razlaščenih državljanov in vseh davkoplačevalcev, namesto prašička pa za NKBM s celotno mrežo, komitenti, nepremičninami, terjatvami ter ne-nazadnje bazami podatkov in arhivi. V VZMD smo pričakovali, da se bodo za zadržanje zavzemali tudi vsi tisti, ki so v zadnjih dneh zagotavljali, da je tudi v primeru (očitne!) pre-kapitaliziranosti slovenskih bank ta denar še vedno v slovenskih bankah in še ni odšel v privatne žepe…«

Danes se Predsednik VZMD na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) udeležuje tudi Srečanja gospodarstvenikov s Predsednikom Vlade Repulike Slovenije, dr. Mirom Cerarjem in Predsednikom Vlade Republike Srbije, Aleksandrom Vučićem, kjer ima številne pogovore - tako iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov Invest to Slovenia -investo.si in International Investors` Network - investo.international - kakor tudi siceršnjih prizadevanj združenja, povezanih z zaščito pravic in interesov delničarjev, imetnikov obveznic in vlagateljev nasploh. 

Pred obiskom GZS pa se je udeležil še konference »Reinforcement of eGovernance in the Danube Region«, na kateri je bilo poleg Ministra za javno upravo, Borisa  Koprivnika, prisotnih tudi preko 100 uglednih mednarodnih udeležencev.

Pretekli teden je potekal predvsem v znamenju razkritij dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO), ki so pripeljala do odmevne Nujne seje Komisije za nadzor javnih financ v Državnem zboru RS, kjer sta ob dr. Kotniku aktivno sodelovala tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič in odvetnik VZMD in razlaščenih imetnikov obveznic, Miha Kunič - VIDEO POSNETEK ekipe VZMD.tv / investo.TV. Slednja je - spričo nadaljevanja sprenevedanj in zavajanj nekaterih ključnih akterjev - pripravila dodatno, nadvse zgovorno VIDEO SOOČENJE z argumenti, pri čemer še nazorneje razkrijejo prenekatera zavajanja predstavnikov Banke Slovenije, prejšnje Vlade RS ter akterjev sporne sanacije bank, ob množični razlastitvi državljanov in srhljivem oškodovanju davkoplačevalcev.

Sicer VZMD v teh dneh nemoteno opravlja vse dejavnosti, ob prioritetah iz naslova zaščite pravic in interesov razlaščenih vlagateljev, urejanja razmer v Banki Slovenije, bančništvu ter finančnem in kapitalskem trgu. Tako se je Predsednik VZMD, poleg navedenih prioritet in aktivnosti, pretekli torek na Gospodarski zbornici Slovenije udeležili pripravljalnega sestanka gospodarske delegacije, ki bo marca obiskala italijanski Neapelj, zvečer pa 5. razglasitve najboljših vzajemnih skladov zadnjih treh in petih let ter najboljšega upravljavca leta 2014. Najboljši slovenski upravljavec vzajemnih skladov po izboru revije Moje finance je tako postal Primož Cencelj iz KD Skladov. V sredo so se predstavniki VZMD udeležili 3. italijanskega poslovnega foruma »Forum from R&D to innovation: Restoring growth in the digital age«, ki je v so-organizaciji Veleposlaništva Republike Italije in Italijansko-slovenskega foruma potekal na Inštitutu Jožef Stefan. V četrtek se je mag. Verbič, na povabilo revije Manager, udeležil podelitve nagrade »Managerski izziv 2014«, ki jo je tokrat prejel direktor RLS Merilna tehnika, Janez Novak.

V tem tednu se bodo predstavniki VZMD med drugim udeležili tudi Okrogle mize »Privatizacija slovenskih podjetij v državni lasti«, ki jo pripravlja Ekonomska Fakulteta v Ljubljani, dvodnevne konference »Reinforcement of eGovernance in Danube Region« v so-organizaciji GFS Inštituta, partnerja mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investor` Network - investo.international, ter srečanja podjetnikov s Predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem, in Predsednikom Vlade Republike Srbije, g. Aleksandrom Vučićem, na Gospodarski zbornici Slovenije.

Šokantna razkritja dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO), so ob upravičenem razburjenju javnosti naposled prinesla upanje za ureditev razmer v Banki Slovenije, slovenskem bančništvu, finančnem ter ne-nazadnje kapitalskem trgu. V tem duhu ter ob pomembnem poenotenju političnih strank je potekala petkova Nujna seja Komisije Državnega zbora RS, z edino točko dnevnega reda: »Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic«.

Nujne seje so se, poleg dr. Kotnika, udeležili tudi vabljeni predstavniki VZMD, mag. Kristjan Verbič, odvetnik VZMD in razlaščenih imetnikov Miha Kunič ter ekipa VZMD.tv / investo.TV, ki je pripravila VIDEO POSNETEK uvodne predstavitve dr. Kotnika, z nekaj pomembnejšimi replikami nekdanji Premierki mag. Alenki Bratušek, Državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, g. Metodu Dragonji, in Guvernerju Banke Slovenije, dr. Boštjanu Jazbecu.

V VZMD pozdravljajo konstruktivno držo in poenotenje političnih strank ob zadevni problematiki ter sprejem vseh predlaganih sklepov na Nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, kakor tudi sklepov Državnega zbora RS z 29. in 30. 1. 2015, o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in upravljanju državnega premoženja v DUTB. Zadevne sklepe Državnega zbora so v VZMD pozdravili tudi z vidika njihove pobude - že 17. novembra 2014 naslovljene na poslance Državnega zbora RS - za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Takrat so strokovni sodelavci VZMD posredovali tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila tedaj med drugim poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

TEKST GOVORA dr. Kotnika

Lep pozdrav vsem.

Skoraj vse razprave na to temo se začnejo z vprašanjem motiva. Osebno menim, da gre pretežno za verigo slabo premišljenih, slabo usklajenih odločitev, vsaka je utesnila manevrski prostor za naslednjo, vsak naslednji člen verige je zato vedno bolj peljal v slabo smer, in imamo danes to sejo.

Tri uvodna pojasnila, ker se mnogi mediji napačno sklicujejo name. Prvič, pišejo BS je kriva vsega. BS je zadnji člen verige, po MF, takratni vladi, poslancih takratne koalicije, če ti ne bi ustvarili prejšnjih členov verige, je ne bi bilo, bom to natančno opisal, če mi daste 15 minut. Drugič, piše se Jazbec je kriv, ampak v BS je ureditev taka, da odloča svet, pa tudi njihova pravna služba ima zelo močna samostojna pooblastila, celo vrsto spornih odločb je sprejela sama, kot odgovorna oseba jih je podpisala direktorica Jasna Iskra, take so šle iz hiše in so veljavne. Tretjič, piše se o ponarejanju, kar je po KZ‑1 kaznivo dejanje, moj vir je uporabil izraz potvarjanje oziroma prirejanje, tega v KZ-1 ni, je blažja oblika. To za začetek, zdaj pa k tej verigi. Da ne bom predolg, bom opisoval primer NLB, pri ostalih bankah je bilo podobno.

Slovenija je priglasitev pomoči NLB začela 7. januarja 2013, bistven sestavni del take priglasitve je načrt prestrukturiranja, z MF tega poslali 25. marca in potem čakali, več mesecev ni bilo odziva EK, 1. avgusta 2013 pa je EK objavila Sporočilo, da mora pri državni pomoči bankam priti do porazdelitve bremen (angleško burden sharing), ki ima lahko tri oblike: delni odpis, pretvorbo terjatev v delnice, v skrajnjem primeru pa izbris; izrecno so dopuščene izjeme.

4. septembra 2013 je uradnik EK Franck Dupont, član pododdelka C-5 oddelka C direktorata za konkurenco EK državnemu sekretarju MF mag. Mitji Mavku sporočil, predsedujoči - ta dopis vlagam, da pri NLB zahtevajo okrepljeno porazdelitev bremen  (angleško enhanced burden sharing) na hibridne instrumente NLB. To je bila koda; Sporočilo EK govori o porazdelitvi bremen, nikjer o okrepljeni porazdelitvi bremen, je pa jasno, da je najbolj “okrepljen” od teh ukrepov izbris. Da je bil to dejanski pomen te kode, je očitno, tudi z MF in BS so že velikokrat povedali, da je bil zahtevan izbris, ampak naj vam to uradno potrdi mag. Mavko, mag. Tomaž Čemažar z BS, ali dr. Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo, vsi trije so sodelovali v teh razpravah z EK.

Z MF ali BS bi takrat lahko ugovarjali pred EK, da se je postopek začel pred 1. avgustom 2013, že 7. januarja, in se zato Sporočilo zanj ne uporablja. To so storili Avstrijci pri Hypu, Italijani pri Monte dei Paschi, na MF pa so zahtevo uradnika EK sprejeli in v načrt 13. septembra 2013 vključili izbris hibridov. To razberemo iz naslednjega Dupontovega dopisa, 16. septembra 2013 pohvali Mavkovo odločitev, da je tri dni prej v načrt prestrukturiranja NLB vključil izbris hibridnih obveznic. Ta dopis tudi vlagam.

S tem je bil sklenjen prvi člen verige, ker je to pomenilo zavezo MF, da bo kapital NLB izračunan za negativnega, čeprav ga sploh še niso začeli računati, še več, niti presečni datum za ta izračun še ni nastopil. Samo pri negativnem kapitalu je namreč mogoče izbrisati delnice banke, kar je potrebni pogoj, da se lahko nato poseže v hibridne obveznice. Skratka, dana je bila zaveza, da bo kapital NLB 30. septembra negativen, čeprav je 30. junija po mednarodnih računovodskih standardih (MRS) znašal plus 972 milijonov evrov. Za vaš vpogled, kdaj je bila ta zaveza vpisana v delovni in kdaj v uradno vloženi načrt prestrukturiranja, predlagam, da DZ od MF zahteva vse različice tega načrta med 25. marcem in 9. decembrom 2013 vključno, tudi neuradne delovne različice, ki so si jih izmenjevali uradniki MF in EK, vam bom dal njihova imena in e-naslove, in pogledate, kako so se zaveze spreminjale. Mogoče je smiselno, da to neodvisno pridobite še od EK, da ne bi kje kaj izginilo. Že omenjeni odgovor Duponta s 16. septembra 2013 vsebuje po izraženem zadovoljstvu, da bo izbris hibridov, pričakovanje, da se bo izbrisalo še podrejene obveznice, tudi NLB 26, ki so jih ponujali na okencih. To je huda samovolja nižjega uradnika EK, z MF bi moral takratni minister dr. Uroš Čufer kot odgovorni protestirati pri uradniku EK enakega ranga, komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii. Za še ta izbris bi moral pa biti kapital NLB bolj negativen od minus 115 milijonov evrov; drugače bi z izbrisom vseh hibridov kapital postal pozitiven in se v podrejene obveznice, tudi NLB26, ne bi smelo posegati. To lahko potrdijo tu prisotni, MF, BS, to je jasno iz določil ZBan-1. Tudi na to zaostreno zahtevo so na MF nato pristali in so v naslednjo delovno različico načrta prestrukturiranja vključili zavezo izbrisa tudi NLB26, s tem pa zavezo, da bo kapital izračunan za negativnega vsaj minus 115 milijonov evrov! Spet, pisno in uradno, še preden so karkoli začeli računati! To je bil drugi člen verige. Tudi to boste razvideli s primerjavo zaporednih načrtov prestrukturiranja, predlagam, da jih res pridobite, tudi delovne različice, od MF in neodvisno od EK. Zdaj pridemo do tretjega člena v verigi, pisanja zakona, ki je sploh omogočil izbrise. Prvi polni predlog je nastal 19. septembra, dikcija iz Sporočila EK "konverzija ali odpis" se je spremenila v "odpis ali konverzija", torej je šel odpis na prvo mesto. Na ta predlog zakona je MF pridobil tri pravna mnenja - pravne pisarne ZBS, AZN in ATVP, vsa mnenja dobite pri MF, lahko dam tudi jaz. Vsa tri so se strinjala, da je zakon protiustaven. Kljub temu je MF predlog zakona posredoval vladi in 25. septembra 2013 je bil sklenjen tretji člen verige. Vlada je bila že seznanjena še z dvema mnenjema, Inštutut za primerjalno pravo je ocenil, da bi bil poseg v NLB26 protiustaven, pisarna Clifford Chance, največja v EU za bančno pravo, dežurna svetovalka ECB, pa, da bi kršil tudi mednarodno bančno pravo. Vlada je kljub temu 10. oktobra 2013 potrdila predlog zakona, prejšnjo dikcijo "odpis ali konverzija" je zamenjala s "prenehanje ali konverzija" in sklenila četrti člen verige. Predlog je šel v DZ, tu se prvič neposredno omeni vloga BS, na 21. redni seji OFMP 23. oktobra 2013 je mag. Mavko povedal, da so negativna pravna mnenja v zmoti, da je taka praksa že na Nizozemskem, v banki SNS Reaal da so izbrisali podrejene obveznice, in zamolčal, da so že 11. julija 2013, tri mesece in pol pred tem njegovim pričanjem, imetnike poplačali v celoti, torej gre najmanj za zavajanje poslancev. Ampak če se vrnem k BS, mag. Mavko uradno pove “Popolnoma jasno je, da je predlog zakona nastal v sodelovanju med MF in BS.” Poslanci DZ so glasovali o zakonu 29. oktobra 2013. Pred tem jim je državna sekretarka MF mag. Mateja Vraničar zagotovila, da je bil izbris že v Španiji, na Cipru in Nizozemskem. To je neresnica, tudi guverner jo je v sredo glede Cipra dvakrat ponovil, ampak tam so tako obveznice kot depozite BoC vse pretvorili v delnice, nič izbrisa, v Španiji so podrejenim obveznicam z dospetjem odpisali manj kot šestinko, na Nizozemskem sem pa že povedal, na koncu so vse dobili, torej tudi Vraničarjeva je vsaj zavajala. Koalicija je soglasno sprejela predlog, opozicija je bila vsa proti, ampak s tem peti člen še ni bil sklenjen, ker je še pravna služba DS podala mnenje, da je zakon protiustaven in DS je izglasoval veto. Nazaj v DZ, poslance je o nespornosti spet prepričevala mag. Vraničarjeva, spet so bili le koalicijski poslanci za, vsi ostali proti, zakon je bil sprejet 14., začel veljati 23. novembra 2013. Peti člen verige.

Potem so na BS in MF do 18. decembra čakali na dovoljenje EK za državno pomoč, dovoljenje pa velja le, če so ukrepi iz načrta prestrukturiranja izvršeni. In v tem načrtu je bilo tudi uradno obljubljeno, da bodo izbrisane tako vse hibridne kot vse podrejene obveznice NLB, torej da bo kapital NLB prepoznan za negativnega vsaj minus 115 milijonov evrov, čeprav izračunov še ni bilo! Zdaj se zatrjuje, da BS ni imela nobenega vpliva na metodologijo tujih ocenjevalcev. Ampak takrat je guverner javno govoril precej drugače, 7. novembra 2013 je za RTV Slovenija povedal, citiram: "Metodologija in predpostavke za izdelavo testov bančnega sistema so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj, ki na BS trajajo že od avgusta". Štiri mesece so se torej "na BS pogajali in usklajevali metodologijo", ki je na koncu dala negativen kapital pri vseh bankah in tako omogočila povsod izbris. Kako gre to skupaj z zdajšnjim zatrjevanjem, da BS ni mogla nič vplivati na to metodologijo, ki naj bi bila enotna za vse v EU? Kaj so potem pogajali in usklajevali štiri mesece? In tudi trditve, da so bili stresni testi ECB oktobra lani enaki za vse je neresnična, celo v posamezni državi so ene banke vrednotili statično, druge dinamično s svežimi podatki (recimo v Belgiji tri : tri), scenariji pa so bili tudi ločeni po državah, in prav za Slovenijo, zdaj za 2014 že vemo zagotovo, daleč najbolj zgrešeni navzdol, dvakrat bolj kot pri katerikoli drugi državi, in BS ni ugovarjala ali predlagala prehoda na dinamično vrednotenje.

Kdo se tu spreneveda?

Eden mojih virov iz BS mi je 28. oktobra 2013 povedal, citiram “metodologijo dogovarjamo vsak dan, iz EK pa kar pritiskajo in ne bodo spustili skozi, če kapital ne bo povsod negativen in če ne bo povsod izbrisa”, konec citata. Za dokaz predlagam, da DZ ali morebitna preiskovalna komisija pridobi datoteke takratnih vrednotenj, stresnih testov in AQR, z izračuni kapitala tako za delujoče kot nedelujoče podjetje, pridobite zaporedne delovne različice teh datotek, kako so se spreminjale med 15. avgustom in 12. decembrom 2013.

Morda bo BS trdila, da te vmesne datoteke ne obstajajo, da so kapital izračunali samo enkrat, 12. decembra 2013, ampak to ni res, vsaj dva meseca so zaganjali te simulacije, spreminjali slabilne količnike po različnih postavkah aktive, zato še enkrat, pridobite te vmesne datoteke od BS in neodvisno od ocenjevalcev samih, najbolje bi bilo takoj. Še enkrat citiram guvernerja, “Metodologija in predpostavke so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj”. In ta usklajevanja, če sem zelo konkreten, so potekala do 9. decembra dopoldne, takrat so kot zadnjo dorekli še vrednost enega od kapitalskih blažilnikov, spremenili so ga za več sto milijonov evrov - to je bil dogovor med BS in ocenjevalci. Preverite še to pri BS, kot dodaten dokaz, da je imela BS dejansko velik vpliv na metodologijo in jo je 9. decembra dopoldne tudi izdatno spremenila. S tem je bil sklenjen šesti člen verige, torej z izdelavo dokončne metodologije, po štirih mesecih vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj, so družbe Deloitte, Roland Berger, Ernst and Young, Oliver Wyman, zagnale še zadnji krog izračunov in 12. decembra 2013 pri vseh bankah ugotovile dovolj negativen kapital za izbris vseh podrejenih obveznic vseh redov, povsod v ostrem kontrastu z močno pozitivnimi uradnimi kapitali po MRS na isti dan. Vse to, ker je biti obljuba v načrtih prestruktiruranja že dana in je zato morala biti izpolnjena!

Dne 17. ali pa 18. decembra 2013, ne vem kateri dan je pravi, BS s tajnimi odločbami izvrši izbrise, sklenjen je še zadnji, sedmi člen te verige, poti nazaj ni več, 16. decembra 2014 še pri Banki Celje. Odločbe o izbrisu so tajne in tako sploh ne veš, kaj in kako spodbijati, zato da poteče 8 dni za registrski spor, 15 dni za spor po ZBan-1, 30 dni za spor po ZUS, 60 dni za ustavno pritožbo, in so tajne še naprej, za vsak primer. Dokler ne pricurljajo v javnost mimo uradnih poti, šele potem jih objavi tudi BS. In šele takrat izvemo te diskrepance, vprašanje kdaj bi jih, če ne bi curljale, pravna direktorica BS ga. Jasna Iskra je pred prvim izcurljanjem dvema različnima mojima viroma zelo pokroviteljsko rekla, da tega ne bosta dobila nikoli. Če DZ želi, lahko o tem priča Boštjan Troha, Neubergerjeva 4, Ljubljana, ki mu je ga. Iskra to povedala po uradni telefonski liniji, 5. marca 2014 ob 9. uri 42, verjetno lahko pridobite tudi posnetek, BS te pogovore snema.

Čisto za konec: zdaj mnogi zahtevajo odstope ali celo kazenski pregon. Jaz ne. Guverner stalno poziva, naj pustimo presojo sodiščem, in jaz se strinjam - ampak naj BS predoči vse izračune in vse metodologije, tako vmesne kot končno, od avgusta do decembra 2013, da bo razvidno, kako so se spreminjali izračuni vseh bilančnih podatkov vključno s kapitalom. In na osnovi teh podatkov naj potem res sodišče presodi, ali je šlo v teh štirimesečnih pogajanjih in usklajevanjih, kot laično ocenjuje eden mojih virov v BS, za potvarjanje preko meje pravnega, ali zgolj za prilagajanje znotraj pravnega.

 Hvala za pozornost.

Pogumna razkritja dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO) pod okriljem VZMD, za časnik Finance, so ob upravičenem razburjenju javnosti naposled prinesla tudi žarek upanja za dejansko ureditev razmer v Banki Slovenije, slovenskem bančništvu, finančnem ter ne-nazadnje kapitalskem trgu.

Tako je bila včeraj, ob številnih odzivih v javnosti in medijih, za petek 13. 2. 2015, ob 18.00, sklicana Izredna seja Komisije Državnega zbora RS, z edino točko dnevnega reda: »Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic«. Sklic Izredne seje v VZMD pozdravljajo, tako kot sklepe Državnega zbora RS z 29. 1. 2015, o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in upravljanju državnega premoženja v DUTB.

Zadevne sklepe Državnega zbora so v VZMD pozdravili tudi z vidika njihove pobude - že 17. novembra 2014 naslovljene na poslance Državnega zbora RS - za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Takrat so strokovni sodelavci VZMD posredovali tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila med drugim poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

»Glede na zadnje dogodke v VZMD vztrajamo pri pobudi za ustanovitev posebne preiskovalne komisije, toliko bolj, ker je težko verjeti, da bi Banka Slovenije po vsem, v kar se je očitno vpletla ob »sanaciji bančnega sistema«, lahko Državnemu zboru poročala ustrezno objektivno,« je hkratidodal Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Ob tem v VZMD opozarjajo tudi na zamujeno priložnost na nujni seji Odbora za finance 2. 10. 2014, ko so sicer novi obrazi - vendar s starimi, dobesedno skopiranimi utemeljitvami - glasovali proti zadržanju izvajanja sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Že takrat je mag. Verbič v razpravi izrecno opozoril na nadaljevanje grobega zavajanja poslancev s strani istih, že inkriminiranih visokih predstavnikov Ministrstva za finance in Banke Slovenije (VIDEO). Pri tem je izpostavil: »Vlada RS svojo utemeljitev ne-zadržanja izvrševanja spornega ZBan-1L dobesedno skopirala iz tiste, ki jo je spisala njena predhodnica decembra 2013, čeprav je bil odtlej bančni sistem temeljito saniran,« ter izrazil ogorčenje nad prav tako prekopirano tezo, da je mogoče posledice tega zakona "odpraviti z ustavno pritožbo" in "da ne bo prišlo do težko popravljivih posledic", pri tem pa dodal »popolnoma nepotrebna razlastitev, poleg gospodarske škode in številnih stisk, že privedla tudi do samomorov, zato se je potrebno ob vseh lažeh in sprenevedanjih predstavnikov Ministrstva za finance in Banke Slovenije soočiti tudi z dejstvom, da vendar gre za dolgoročne in nepopravljive posledice«.

Na istem državnozborskem odboru je Predsednik VZMD zaskrbljeno pripomnil, da »so avtorji utemeljitve ne-zadržanja izvrševanja sporne novele Zakona o bančništvu - poleg le zamenjanega imena Ministra - točno tisti uradniki, za katere so mediji nedavno razkrili, da so se že v začetku septembra 2013 - kar po elektronski pošti - dogovarjali, da bo kapital NLB, d.d., konec septembra 2013 negativen(!!), zakonodajo pa bodo spremenili tako, da bo ta fiktivni izračun terjal izbris vseh imetnikov podrejenih obveznic brez nadomestila«. Objavljena korespondenca jasno kaže, da so se spodaj našteti uradniki Ministrstva za finance natančno zavedali neskladnosti izbrisa z Ustavo RS in mednarodnim bančnim pravom, pa so to stiščali skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru RS, z lažnimi izvajanji o neizbežnosti, zakonitosti, obljubami o transparentnosti ipd., pri čemer je VZMD že opozoril, da »gre dejansko za nacionalno izdajstvo, katerega posledice bodo nosile še številne prihodnje generacije«.

Zato je prav, da omenjene uradnike na Ministrstvu za finance RS ponovno izrecno navedemo, saj bo morda kdaj vendarle uveljavljeno načelo osebne odgovornosti tudi v Republiki Sloveniji: Generalna direktorica Direktorata za javno premoženje in finančni sistem, Monika Pintar Mesarič, Vodja Sektorja za finančni sistem, Urška Cvelbar, podsekretar na Ministrstvu za finance RS, Aleš Butala, so namreč tisti, ki se - poleg bivšega Državnega sekretarja na Ministrstvu za finance RS, mag. Mitja Mavka (že nagrajen s službo v Londonu) - pojavljajo v elektronskih dopisih, medtem ko je Državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS mag. Mateja Vraničar, skupaj z mag. Mavkom poslancem že lani - pred sprejetjem novele ZBan-1L - lažno zagotavljala, da bodo vse izračune takoj predočili javnosti, dejansko pa še zdaj krčevito skrivajo celo tisti »izračun«, iz katerega naj bi sledil negativni kapital bank na 30. 9. 2013 in je bil podlaga za škandalozne razlastitve.