Danes se je v Milanu pričela letna skupščina in konferenca Svetovne federacije investitorjev (WFI), ki se je kot predstavnik Republike Slovenije udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Zbrani predstavniki investitorjev iz 25 držav bodo v dveh dneh obravnavali aktualne problemske sklope in teme, kot so finančno opismenjevanje s poudarkom na mladih, posledice gospodarskih kriz za investicije, bančni sistemi, razmere na rastočih trgih itn. Predstavljene bodo tudi razmere in možnosti v vsaki od držav članic ter vidnejši pravni postopki za zaščito investitorjev, ki potekajo v njih. Pri tem WFI tesno sodeluje tudi z Mednarodno mrežo pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), s katero uspešno sodeluje tudi VZMD.

Ugledna mednarodna federacija - s skoraj 40-letno tradicijo - WFI združuje 55 nacionalnih združenj investitorjev in delničarjev iz vsega sveta, VZMD pa je postal polnopravni član leta 2008 v brazilskem Sao Paolu. Od takrat si je VZMD kar dvakrat uspeli izboriti organizacijo letne skupščine v Sloveniji. Prvo srečanje je potekalo leta 2008 (VIDEO), po vzpostavitvi programa Invest to Slovenia ter skupaj s prvo investitorsko konferenco investo.si (VIDEO), drugo srečanje pa je potekalo leta 2012 (VIDEO), z največjim srečanjem predstavnikov investitorjev in delničarjev v svetovnem merilu »Investors' Week« (VIDEO). Takrat so se prvič sočasno in na enem mestu odvijale letne skupščine kar treh mednarodnih asociacij, poleg WFI še Evropske federacije investitorjev (EuroInvestors) in Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders). 

Po zaključku uradnega dela srečanja bodo predstavniki WFI obiskali tudi Svetovno razstavo EXPO Milano 2015, pri čemer je VZMD v program uspel vključiti tudi poseben obisk Slovenskega paviljona, ob uspešnem nadaljevanju sodelovanja s SPIRIT Slovenia, ki bo gostil delegacijo WFI. 

Od Sodišča EU v Luksemburgu je VZMD prejel pisna stališča vseh udeležencev v zadevi C-526/14, Tadej Kotnik e.a., v kateri je bilo to sodišče od Ustavnega sodišča RS zaprošeno za pojasnila o pravni naravi sporočil, ki jih objavlja Evropska komisija - s poudarkom na vprašanju, ali je Sporočilo o bančništvu z dne 1. 8. 2013, s katerim Ministrstvo za finance RS in Banka Slovenija »utemeljujeta« izbris vseh delnic in podrejenih obveznic v kar šestih slovenskih bankah, pravno zavezujoče. Poleg Evropske komisije, Banke Slovenije, Državnega zbora RS in same Republike Slovenije, v imenu katere se je izreklo Državno pravobranilstvo RS, so krajša pisna stališča v imenu svojih držav vložila še Državna pravobranilstva Irske, Italije in Španije.

Evropska komisija (EK), avtorica sporočil, o pravni naravi katerih je Ustavno sodišče RS povprašalo Sodišče EU, je v svojem pisnem stališču, podanem Sodišču EU v dokumentu z opr. št. 988019, izrecno in povsem nedvoumno pritrdila stališču VZMD in izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, da njeno Sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni akt: »Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje« (str. 5, točka 11), in »Sporočilo o bančništvu za države članice ni zavezujoče« (str. 7.,točka 18).

VZMD je v imenu izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, ki jih zastopa, že večkrat opozoril na absurdnost zatrjevanja visokih uradnikov Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije (BS), češ da je bil izbris vseh podrejenih obveznic bank v Republiki Sloveniji neizogiben, saj naj bi ga zapovedovalo Sporočilo EK o bančništvu, ki da je zavezujoč pravni akt EU. Absurdnost takšnega zatrjevanja je jasno razvidna že iz vsaj dveh pravnih dejstev: 288. člen Pogodbe o delovanju EU, ki opredeljuje pravne akte EU, sporočil EK sploh ne omenja; poleg tega pa se v Uradnem listu EU vsi pravni akti EU objavljajo v uredbenem delu (sklop L - Zakonodaja), sporočila EK pa v razglasnem (sklop C - Informacije in objave). Ker so uradniki Ministrstva za finance RS in BS ti dejstvi vztrajno »relativizirali«, je VZMD večkrat izpostavil še, da je tudi Sodišče EU v vseh treh dosedanjih pravnih sporih, v katerih je EK državam članicam EU očitala (tudi) neupoštevanje sporočil EK, ta očitek zavrnilo z izrecno razlago, da sporočila EK niso zavezujoči pravni akti (sodbe v zadevah C-70/06, EK proti Portugalski, §34; C‑369/07, EK proti Grčiji, §112; in C-270/11, EK proti Švedski, §41).

Tudi EK se torej izrecno strinja s pravnim dejstvom, da njena sporočila niso zavezujoči pravni akti in je to tudi kar dvakrat izrecno navedla v svojem pisnem stališču. Nasprotno pa pisno stališče, ki ga je vložila BS, žal znova potrjuje, da gre za ustanovo, ki je že zdavnaj pozabila na vsakršno objektivnost, v prikrivanju svojih nedopustnih ravnanj pa se brez pomisleka in vedno znova zateka k zavajanjem in neresnicam - če ne gre drugače, tudi k povsem absurdnim. Tako je v svojih pisnih stališčih, podanih Sodišču EU v dokumentu z opr. št. 988072, BS zapisala: »Sporočilo o bančništvu glede razlage primarnega prava EU ni zavezujoče le za Komisijo, ampak tudi za nacionalna sodišča in druge ustanove v državi članici« (str. 15, točka 28)!

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, izpostavil: »Banka Slovenije si, kot vse kaže domišlja, da je pristojna soliti pamet tudi Sodišču EU, češ da naj odstopi od svojega - in edinega smiselnega - stališča o nezavezujoči pravni naravi sporočil Evropske komisije; in kot da to ni zadostna mera arogance in blamaže Banka Slovenije tako trdi še, da pravno naravo aktov Evropske komisije razume tudi celo bolje od same Evropske komisije!«

Pravni strokovnjaki, ki z VZMD sodelujejo pri pripravi gradiv za obravnave pred Sodiščem EU, sicer menijo, da tako absurdna stališča BS ne morejo vplivati na presojo Sodišča EU, a bo VZMD v prihodnjih dneh na tem sodišču vendarle vložil tudi predlog, da v zadevi opravi ustno obravnavo. Ustne obravnave Sodišče EU sicer opravi le izjemoma, vendar so v VZMD mnenja, da bi bilo v tem primeru to koristno - tudi spričo vse večje neverodostojnosti izvajanj BS, ki naj bi bila skrbnik poštenosti. »Žal v slovenskem primeru Centralna banka precej svojih naporov - skupaj z nekaterimi najvišjimi predstavniki finančnih oblasti - očitno usmerja v boj proti lastnim državljanom, kar je sila zaskrbljujoč pojav, ki smo ga primorani obravnavati in »zdraviti« tudi v mednarodnem prostoru,« je načrtovane nadaljnje korake VZMD pospremil mag. Verbič. 

Sinoči se je z okroglo mizo o lastninskem preoblikovanju in investicijskih priložnostih na Poljskem in v Sloveniji pričel dvodnevni program Poljsko-Slovenskega poslovnega foruma v Ljubljani, ki se ga pod vodstvom poljskega Ministrstva za zunanje zadeve udeležuje skoraj 60-članska delegacija iz Poljske.

Poleg številnih predstavnikov podjetij in institucij iz obeh držav, med katerimi so tudi Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Metod Dragonja, Izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank DUTB, Torbjorn Mansson in predstavnik Varšavske borze, Pawel Czupryna, se dogajanja, na povabilo organizatorjev, udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je priložnost izkoristil tako za aktivnosti iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investors` Network - investo.international, kot tudi siceršnjih prizadevanj VZMD, povezanih s škandalozno razlastitvijo delničarjev Nove KBM. Slednjega so se dotaknili tudi razpravljavci na včerajšnji okrogli mizi, saj so delnice Nove KBM kotirale tudi na Varšavski borzi, z izbrisom pa so bili posredno in neposredno oškodovani tudi številni tamkajšnji investitorji in  poljski državljani. Pri tem so udeleženci izpostavili, da prav to žal še vedno krni ugled Slovenije na kar vse od izbrisa/razlastitve opozarjajo tudi iz VZMD.

Danes se je dogajanje nadaljevalo z uradno otvoritvijo poslovnega foruma, pri čemer so zbrane nagovorili Veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji, Nj. Eksc. Paweł Czerwiński, vodja poljske delegacije in Podsekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Poljske,  Katarzyna Kacperczyk, Sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, Dragoljuba Benčina, Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Aleš Cantarutti, in Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič.

Poleg zanimivih predstavitev poslovnih okolij, priložnosti in primerov dobrih praks, se je Predsednik VZMD aktivno udeležil tudi B2B sestankov, na katerih se je srečalo skoraj  90 udeležencev iz obeh držav.

VZMD tudi sicer odlično sodelujejo s partnerji iz Poljske. Med drugim so leta 2011 organizirali odmevni »Slovenski dan na Varšavski borzi« (VIDEO), lani pa se je mag. Verbič udeležil tudi mednarodne konference  »Warsaw Capital Market Summit 2014« na Varšavski borzi ter konference Narodne banke Poljske in Mednarodnega denarnega sklada »Building Market Economies in Europe: Lessons and Challenges after 25 Years of Transition«.

V VZMD so po več kot treh tednih le dočakali odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani o Predlogu izbrisanih delničarjev Nove KBM d.d. za izdajo Začasne odredbe, s katero bi se Republiki Sloveniji onemogočili razpolagati z novo-izdanimi delnicami Nove KBM, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno, ali je Republika Slovenija te delnice dolžna izročiti izbrisanim oz. razlaščenim delničarjem. Okrajna sodnica Nataša Štefanec Pančur je odločitev spisala po 22 dneh (kar je za odločitev o Predlogu za izdajo začasne odredbe sila dolgo obdobje) ter po urgenci VZMD, naslovljeni na Predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani, Vesno Pavlič Pivk.

Zavrnilno odločitev za izbrisane delničarje Nove KBM d.d. je Okrajna sodnica spisala kljub dejstvu, da je predlog predhodno poslalo Republiki Sloveniji v izjasnitev, a se Republika Slovenija o predlogu sploh ni izjasnila. Čeprav torej Republika Slovenija ni navedla prav ničesar v svoj bran, je Okrajno sodišče v Ljubljani vendarle »uspelo« kar sámo odločiti v škodo izbrisanih oz. razlaščenih delničarjev, pri čemer se je oprlo na določbe 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki je bil v ta zakon vgrajen 23. 11. 2013, z novelo ZBan-1L, katere izključni namen je bil uzakoniti izbris, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je ta člen že pred osmimi meseci ocenilo za protiustavnega (sklep z dne 30. 1. 2015 v zadevi P 2985/2013-II) in vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti na Ustavno sodišče RS (zahteva U-I-15/15, zatem pridružena pobudi U-I-295/13). Skoraj sočasno je kar devet členov noveliranega ZBan-1 ocenilo za protiustavne tudi Višje sodišče v Ljubljani (sklep z dne 28. januarja 2015 v zadevi IV Cpg 1796/2014) in zato prav tako vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti (zahteva U-I-39/15).

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, skupaj s strokovnimi sodelavci ogorčen: »Okrajno sodišče v Ljubljani - ki je hierarhično pod Višjim sodiščem v Ljubljani, v primerjavi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa obravnava premoženjskopravne spore nižjih vrednosti - se je odločilo ravnati diametralno nasprotno in je brez pomislekov oprlo svojo odločitev v škodo izbrisanih delničarjev NKBM d.d. na sporna določila ZBan-1, ki sta jih poleg Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani za protiustavna ocenila tudi Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS (zahtevi U-I-311/13 in U-I-317/13, zatem pridruženi pobudi U-I-295/13). V nasprotju z vsemi naštetimi je Okrajno sodišče v Ljubljani, kot kaže, prepričano o ustavni skladnosti člena ZBan-1, na katerega je oprlo svojo odločitev.«

Kot sporočajo iz VZMD bi bila morda pravilnejša ugotovitev, da je sodnica Nataša Štefanec Pančur prepričana kar o nad-ustavnosti ZBan-1. Po njenem tolmačenju naj bi namreč določila ZBan-1 izključevala kar uporabo 26. člena Ustave RS, v skladu s katerim ima vsakdo pravico od države zahtevati povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo opravlja.

S tem, ali je Banka Slovenije storila kaj protipravnega, pa se Okrajnemu sodišču v Ljubljani sploh ni zdelo ukvarjati; trditev in dokazov izbrisanih delničarjev Nove KBM, da je bilo ravnanje Banke Slovenije vzrok kapitalskega primanjkljaja v NKBM in ne njegova posledica, se sodišče ni dotaknilo niti z eno samo besedo! »Namesto tega je sodišče zavrnitev utemeljenega Predloga oprlo na izročila gusarske pravne tradicije, v skladu s katero je uplenjeno in nakradeno mogoče obdržati. Dejstvo, da je Republika Slovenija z izbrisom vseh drugih delničarjev postala edini lastnik delnic NKBM, je za sodišče tako postalo odločilna okoliščina, zaradi katere od nje nihče več ne sme zahtevati vračila teh delnic.

Pa naj nam še kdo odreka odprto morje, ko imamo takšne gusarje,« je mag. Verbič osuplo pospremil odločitev Okrajne sodnice Nataša Štefanec Pančur.

V petek zvečer so poslanci Državnega zbora RS v 3. obravnavi s 70 glasovi za in štirimi proti sprejeli novelo Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), ki v dobršni meri sledi predlogom VZMD za omilitev siceršnjih katastrofalnih posledic novele ZNVP-1, ki sicer prinaša ukinitev registrskih računov približno 260.000 fizičnim osebam. Po soglasni podpori amandmju vladajoče koalicije v okviru 2. obravnave, v sredo 23. 9. 2015, so poslanci v petek, z 69 glasovi za in štirimi proti, podprli še dodatni amandma k 48. členu ZNVP-1, vložen s strani poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS), ki z dodatnim 3. odstavkom limitira letne stroške vodenja in nadomestila za vzdrževanje stanja na trgovalnem računu na največ 0,5 % povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na tem računu.

Po siceršnji podpori VZMD omejitvi tovrstnih stroškov, ki so prepogosto predstavljali celo dobršen del vrednosti portfelja malih delničarjev, je takšen dodatni amandma sledil tudi Mnenju VZMD h koalicijskemu amandmaju, naslovljenemu na Državni zboru RS dne 17. 9. 2015, zato ga je VZMD podprl takoj po vložitvi, v četrtek 24. 9. 2015. Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pozdravil pomemben napredek pri obravnavi problematike ukinitve registrskih računov, ki »vendarle odraža določeno mero posluha za ohranitev malih delničarjev in ureditev položaja vlagateljev - posebej tistih, ki bi želeli ostati del slovenskih delniških družb ter na ta način ohranjati in plemenititi produktivno vezanost svojih sredstev, varčevati za starost, zdravstvene storitve, izobraževanje potomcev ipd.« ter izrazil zadovoljstvo, da »se je strankarska politika naposled praktično poenotila in prisluhnila apelu VZMD, naj vloži še malenkost dodatnega truda v oblikovanje končnega besedila 48. člena novele ter po vseh vloženih naporih in usklajevanjih doseže rešitev, ki bi jo lahko označili za sprejemljivo in optimalno v siceršnjih okvirih zatrjevane nujnosti.«

Spomnimo, že vse od priprav omenjenega zakona je VZMD ostro nasprotoval ukinitvi registrskih računov pri KDD, na katerih ima blizu 260.000 malih delničarjev brezplačno položene svoje vrednostne papirje, ki so jih večinoma pridobili preko lastninskih certifikatov. Ker se je pokazalo, da se ukinitvi registrskih računov ne bo moč izogniti, je VZMD 4. 9. 2015 predlagal kompromisni predlog, ki ga je v dobršni meri povzel tudi amandma vladajoče koalicije. Slednji je zamaknil ukinitev registrskih računov fizičnih oseb v leto 2017 ter uvedel obvezno neposredno obveščanje delničarjev s strani Centralne klirinško-depotne družbe (KDD). Ob tem za vsaj cca. 100.000 malih delničarjev - ki imajo svoje delnice v vrednosti do 100 € še vedno na registrskih računih pri KDD - prinaša oprostitev plačila sodnih taks, v primeru, da svojih delnic ne bodo prenesli na trgovalne račune pri borzno-posredniških hišah ali bankah in bodo zato po 1. 1. 2017 prenesene na sodni depozit. Pri tem so iz VZMD resno opozorili na vprašanje načina vrednotenja delnic na registrskih računih ter neprimernost postavitve zelo nizke 100-evrske  meje, do katere so delničarji upravičeni do oprostitve sodnih taks.

Sicer je VZMD že februarja na Ministrstvo za finance RS poslal še Urgenco, s katero so ponovno opozorili, da Ministrstvo med drugim predlaga ukinitev registrskih računov pri KDD, zamegljevanje lastniške strukture, znižanje pravne varnosti, oteženo udeležbo na skupščinah, dodatne finančne in socialne obremenitve, silovito zmanjšanje števila malih delničarjev in deleža domačega lastništva v slovenskih družbah ipd. Prvotni predlog novele ZNVP-1 je namreč pomenil še toliko resnejše posledice za kapitalski trg, posebej za preko 260.000 slovenskih malih delničarjev (fizičnih oseb), ki bi utegnili biti ob letu osorej brutalno izbrisani iz delniških knjig oz. ostati brez svojih delnic, spričo ukinitve (njihovih) registrskih računov pri KDD, ali pa »kaznovani« s sodnimi taksami za avtomatično sodno položitev njihovih delnic. Prav zato je VZMD vztrajal z ostrim nasprotovanjem takšni noveli ZNVP-1, na kar je Predsednik VZMD ponovno opozoril tudi na seji Odbora za finance in monetarne politiko DZ RS, v sredo 2. 9. 2015. (POSNETEK seje - opozorila in predlogi VZMD od 51:40 minute dalje)

Tudi pred tem je VZMD predlagani ukinitvi registrskih računov večkrat nasprotoval (med drugim tudi s Predlogi in pripombami VZMD na predlog ZNVP-1 28. 10. 2014, 26. 11. 2014 in 5. 2. 2015), poleg tega pa VZMD vse od oktobra 2014 aktivno sodeluje pri usklajevanju besedila Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju družb. V zvezi s Predlogom direktive, neposredno povezane tudi s Predlogom novele ZNVP, je VZMD že 6. 10. 2014 svoje pripombe in predloge - usklajene s predlogi Better Finance (Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev, kjer je mag. Verbič član Izvršilnega odbora) - poslal tudi neposredno slovenskemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Danes so v VZMD prejeli poziv Okrožne sodnice, Urške Kusič, da se opredelijo do ugovora družbe Žito, d.d., v primeru izpodbijanja sklepa o ne-uporabi bilančnega dobička, sprejetega na 21. skupščini, dne 19. 6. 2015. Poziv Sodišča oz. ravnanje Žita je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič pospremil z besedami, da »je skrajno neokusno, da se Žito - navkljub svoji sprejeti dividendni politiki, jasni zakonski zahtevi in lanskemu bilančnemu dobičku skoraj 26 milijonov € - s pravnimi manevri poizkuša izogniti izplačilu vsaj zakonsko predvidenih minimalnih dividend, v skupni vrednosti 590.614,72 €, oz. slabih 2,3 % lanskega dobička«. Tako v svojem odgovoru na tožbo VZMD (vloženo v imenu 111 delničarjev, preko Odvetniške družbe FMMS) v Žitu med drugim prerekajo tudi višino sodne takse ter predlagajo, da Sodišče malim delničarjem naloži enormno dodatno plačilo sodne takse, s čimer skušajo - sicer brez ustreznih vsebinskih pravnih argumentov - onemogočiti VZMD, da bi izpeljal postopek.

Sinoči so v okviru 2. obravnave Predloga Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) poslanci z 71 glasovi za in 0 proti, podprli amandma vladajoče koalicije, ki v dobršni meri sledi predlogom VZMD za omilitev siceršnjih katastrofalnih posledic novele ZNVP-1. Amandma poslanskih skupin Združene levice in Nepovezanih poslancev pa ni bil deležen zadostne podpore, saj je zanj glasovalo 10 poslancev, proti pa jih je bilo 66.

Glede na pro-aktivno vlogo VZMD in njihovo dodatno Mnenje h koalicijskemu amandmaju, je pred 3. obravnavo moč pričakovati še dodatne predloge amandmajev. Tako so v VZMD v vednost že prejeli nov amandma k 48. členu ZNVP-1, vložen s strani poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS), ki z dodatnim 3. odstavkom limitira letne stroške vodenja in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu na največ 0,5 % povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na tem računu. Poleg siceršnjih stališč VZMD podpira tudi omejitev tovrstnih stroškov, saj za številne male delničarje predstavljajo dobršen del vrednosti njihovega portfelja, v nekaterih primerih pa celo presegajo vrednost njihovega portfelja.

Spomnimo, že vse od priprav omenjenega zakona je VZMD ostro nasprotoval ukinitvi registrskih računov pri KDD, na katerih ima blizu 260.000 malih delničarjev brezplačno položene svoje vrednostne papirje, ki so jih večinoma pridobili preko lastninskih certifikatov. Ker se kot vse kaže ukinitvi registrskih računov ne bo moč izogniti, je VZMD predlagal kompromisni predlog, ki ga v dobršni meri povzema tudi amandma vladajoče koalicije. Slednji zamika ukinitev registrskih računov fizičnih oseb v leto 2017 ter uvaja obvezno neposredno obveščanje delničarjev s strani Centralne klirinško-depotne družbe (KDD). Ob tem za vsaj cca. 100.000 malih delničarjev - ki imajo svoje delnice v vrednosti do 100 € še vedno na registrskih računih pri KDD - predvideva oprostitev plačila sodnih taks, v primeru, da svojih delnic ne bodo prenesli na trgovalne račune pri borzno-posredniških hišah ali bankah in bodo zato po 1. 1. 2017 prenesene na sodni depozit. Pri tem v VZMD še vedno opozarjajo tudi na vprašanje načina vrednotenja delnic na registrskih računih in neprimernost postavitve zelo nizke 100-evrske  meje, do katere so delničarji upravičeni do oprostitve sodnih taks.

V okviru  11. redne seje je danes v Državnem zboru RS potekala druga obravnava Predloga Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), na kateri so poslanci razpravljali o amandmaju poslanskih skupin vladajoče koalicije in amandmaju poslanskih skupin Združena levica in Nepovezanih poslancev.

Že vse od priprav omenjenega zakona je VZMD ostro nasprotoval ukinitvi registrskih računov pri KDD, na katerih ima blizu 260.000 malih delničarjev brezplačno položene svoje vrednostne papirje, ki so jih večinoma pridobili preko lastninskih certifikatov. Ker se kot vse kaže ukinitvi registrskih računov ne bo moč izogniti, je VZMD predlagal kompromisni predlog, ki ga v dobršni meri povzema tudi amandma vladajoče koalicije. Slednji zamika ukinitev registrskih računov fizičnih oseb v leto 2017 ter uvaja obvezno neposredno obveščanje delničarjev s strani Centralne klirinško-depotne družbe (KDD). Ob tem za vsaj cca. 100.000 malih delničarjev - ki imajo svoje delnice v vrednosti do 100 € še vedno na registrskih računih pri KDD - predvideva oprostitev plačila sodnih taks, v primeru, da svojih delnic ne bodo prenesli na trgovalne račune pri borzno-posredniških hišah ali bankah in bodo zato po 1. 1. 2017 prenesene na sodni depozit.

Kljub poslanemu Mnenju VZMD h koalicijskemu amandmaju, v katerem je izpostavljeno vprašanje načina vrednotenja delnic na registrskih računih in neprimernost postavitve zelo nizke stoevrske  meje, do katere so delničarji upravičeni do oprostitve sodnih taks, predlagatelji v današnji razpravi niso nakazali možnosti dodatne korekcije njihovega amandmaja.  

Minuli konec tedna je VZMD na Predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani, Vesno Pavlič Pivk, naslovil Urgenco zaradi eklatantnega primera kratenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, med tem ko je Generalnemu državnemu pravobranilcu, dr. Boštjanu Tratarju, poslal Protest zaradi zavlačevanja postopka v zadevi predlaganega zavarovanja pravic razlaščenih vlagateljev Nove KBM d.d. Iz VZMD so namreč že 31. avgusta 2015 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložili Predlog za izdajo začasne odredbe oz. zaustavitev prodaje Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).

Sodišče se je v nasprotju z uveljavljenimi načeli odločilo kontradiktornost uveljavljati že pred odločitvijo o predlaganem ukrepu zavarovanja, do dodatnega zastoja pa v postopku sedaj prihaja tudi zato, ker vročitev predloga Republiki Sloveniji oz. Državnemu pravobranilstvu tudi po enajstih dneh »še ni uspela«!?

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič izpostavil, da se »tak »neuspeh« ne more kar zgoditi - zanj se je treba potruditi, saj ni preprosto doseči, da državnega organa deset dni ni mogoče najti na uradnem naslovu v času uradnih ur, oziroma, da državni organ nima nobene uradne osebe, ki bi v desetih dneh uspela prevzeti pisemsko pošiljko.«

Hkrati je izpostavil, da »je iz krogov nekaterih odločevalcev v Republiki Sloveniji pricurljalo, da vročitve ne sprejmejo, ker so seznanjeni z vsebino in želijo v vmesnem času, ko sodišče čaka nanjihovo izjasnitev, izvršiti prav tisto preknjižbo delnic Nove KBM novemu lastniku, ki naj bi jo izdaja začasne odredbe zadržala.« Ob tem se Predsednik VZMD v pismu Državnemu pravobranilstvu sprašuje »ali imamo sploh še opravka s pravobranilstvom ali pa je slednje morda, sledeč tajnim izračunom, s katerimi je bilo državljanom ukradenega več kot pol milijarde EUR premoženja, z odlokom iz tajnega Uradnega lista že preoblikovano v državobranilstvo?«

Spomnimo, z začasno odredbo želi VZMD Republiki Sloveniji prepovedati kakršnokoli razpolaganje z delnicami NKBM, ki se jih je RS namenila prodati ameriškemu skladu zasebnega kapitala Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Do delnic so po mnenju VZMD upravičeni upniki-razlaščeni delničarji NKBM, ki jim je država z razlastitvijo naredila škodo. Te ni mogoče povrniti z denarno protivrednostjo, saj pri delnicah ne gre zgolj za denarno vrednost, ki jo delničar dobi v primeru prodaje delnic, temveč mu delnica zagotavlja tudi premoženjske, članske in druge pravice.

Natanko tri leta so pretekla od pričetka največjega srečanja predstavnikov investitorjev in delničarjev v svetovnem merilu »Investors' Week« (VIDEO), ki je v Sloveniji potekalo ob podpori Evropske komisije in v organizaciji VZMD ter njegovih mednarodnih poslovno-investitorskih programov Invest to Slovenia - investo.si & International Investors' Network - investo.international, od 19. do 23. septembra 2012.

V okviru osrednje investitorske konference (VIDEO) v ljubljanskem Cankarjevem domu se je v dveh dneh odvilo 5 problemskih panel o najaktualnejših domačih, evropskih in globalnih vprašanjih, povezanih s finančnimi in kapitalskimi trgi, reformami in investicijami, pri čemer so sodelovali najuglednejši mednarodni in domači strokovnjaki, sprejeta je bila tudi pomembna Ljubljanska deklaracija, hkrati pa se je - preko stotim tujim udeležencem iz 55 držav ter številnim drugim gostom in obiskovalcem - neposredno predstavilo tudi 18 najvidnejših slovenskih podjetij in institucij. V času konference in sejma »investo Expo« sta bili ob gala sprejemu na Ljubljanskem gradu (VIDEO), s strani Evropskega združenja delničarjev in VZMD, podeljeni tudi dve priznanji, in sicer družbi Krka, d.d., nagrada »Delničarjem prijazna družba«, družbi Gorenje, d.d., pa nagrada »Zgledno korporativno upravljanje multinacionalke«.

Sicer letos mineva tudi 10 let od ustanovitve VZMD - jubilejno leto so med drugim obeležili z novo najavno špico (VIDEO) njihove investitorske televizije investo.TV, ki je skupaj z VZMD.tv v sedmih letih delovanja pripravila preko 300 video reportaž z dogajanj doma in v tujini. Ob desetletnici se je združenje preselilo na Hrenovo ulico 13, v nove, večje in primernejše prostore za nadaljevanje uspešne zaščite pravic in interesov manjšinskih delničarjev in individualnih vlagateljev ter širitev vse bolj razvejane dejavnosti programov investo.si in investo.international.